Zborniku na pot

Mogoče se bo komu zdelo zelo vprašljivo, čemu v sedanjih kriznih razmerah »spravljati na svet« nov zbornik in tiščati še ena »lačna usta« k pičli skledi sredstev, ki jih danes v matični domovini namenjamo znanosti. Podobno bo kdo lahko tudi sklepal, da je zbornik znanstvenih prispevkov o slovenskem izseljenstvu »Dve domovini« posledica sedanje »konjunkture« zanimanja matične domovine za slovenske izseljence. Zakaj torej novi zbornik in kdaj je prišlo do njegove zamisli? Že kmalu potem, ko je dobil Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti svojo bolj ali manj zaključeno sedanjo podobo, je med njegovimi delavci konec leta 1987 začela kliti misel o nujnosti posebne znanstvene revije o izseljenskih vprašanjih. Razmišljanje o njej je bilo toliko bolj upravičeno, ker v napi sicer dovolj pestri ponudbi znanstvenega tiska doslej še ne premoremo znanstvene publikacije, namenjene izključno vprašanjem slovenskega izseljenstva. Prispevki o teh vprašanjih so tako doslej izhajali raztreseni po najrazličnejših strokovnih in znanstvenih zbornikih, revijah, časopisih, koledarjih in podobnem. Tako pomembno in za naš narodnostni obstoj usodno vprašanje, kot je izseljenstvo, ki zadeva tako rekoč tretjino slovenskega naroda, pa vsekakor zasluži svojo posebno znanstveno publikacijo. Misel nanjo je zorela dlje in potrebno je bilo veliko zavzetosti in zagnanosti sodelavcev Inštituta, da se ni v teh suhih časih utopila v malodušju. V veliko oporo nam je bilo razumevanje in odobravanje, ki ga je bila naša zamisel deležna med strokovnjaki za izseljenska vprašanja tako v matični zgodovini kot v zamejstvu in izseljenstvu, kot tudi prispevki, ki so prišli v presenetljivo velikem številu kot odgovor na naše povabilo k sodelovanju.

Zbornik smo si zamislili kot znanstveno vez, ki bo družila tako slovenske ustanove in posameznike, ki se v matični domovini in v tujini ukvarjajo s slovenskim izseljenstvom, kot tudi tuje znanstvenike in inštitucije, ki proučujejo omejena vprašanja. V njem bodo našla svoje mesto raziskovanja vprašanj »dveh domovin« - stare in nove, kot »skupnega imenovalca« vseh izseljencev: izseljevanja iz stare, priseljevanja in življenja v novi ter stikov med obema domovinama. V zborniku bodo objavljeni predvsem izvirne razprave in članki, predstavljeno bo arhivsko in dokumentacijsko gradivo, svoj odmev bodo dobila znanstvena srečanja in nove publikacije o izseljenstvu, predstavljene bodo bibliografije proučevalcev izseljenskih vprašanj ter delovanje domačih in tujih znanstvenih ustanov s tega področja. Glavna pozornost zbornika bo sicer posvečena vprašanjem slovenskega izseljenstva in to na kar se da široki interdisciplinarni osnovi, ne bo pa odklanjal tudi splošnih metodoloških in terminoloških izseljenskih vprašanj ter tistih vprašanj izseljenstva drugih narodov, ki so povezana s slovenskim izseljenstvom. Odprt bo vsem in od svojih sodelavcev bo zahteval zgolj znanstveno neoporečnost. Prizadevali si bomo, da bo zbornik izhajal občasno. Kaže, da drugo številko lahko pričakujemo že naslednje leto in da bo posvečena slovenskemu izseljenskemu tisku. Kot lahko sklepamo iz dosedanjih izkušenj, nas pri tem ne bo oviralo pomanjkanje sodelavcev ter pestrih in kvalitetnih prispevkov, pač pa vprašanje zagotovitve sredstev za tako izhajanje. Mogoče pa se bodo tudi slovenski znanosti kdaj »vremena razjasnila«.

Pred vami je zdaj zbornik Dve domovini, tak, kot smo ga pripravili delavci Inštituta ob pomoči zunanjih sodelavcev. Vanj je bilo za današnji pogosto brezbrižni čas vloženega nenavadno veliko požrtvovalnega in nesebičnega dela. Hvaležni vam bomo za morebitne kritične pripombe k njegovi zasnovi in vsebini in za sodelovanje v prihodnje. Upamo in želimo si namreč, da bi opravil svoje poslanstvo tako, kot smo si ga zamislili in da bi bil, kot rečeno, prvi, ne pa tudi edini svoje vrste.