Danska in Norveška: potrebe trga in kvalificirani migranti

Članek obravnava pomembnost visokokvalificiranih migrantskih delavcev. Od finančne krize 2007–2008 igrajo odločilno vlogo v razvitih državah, ki se soočajo s številnimi težavami. Strukturne demografske spremembe so namreč negativno vplivale na trg dela in povzročile težave tudi v izobraževalnem sektorju. Te težave, ki ovirajo ekonomsko rast v okviru ekonomije znanja, premagujejo s privabljanjem visokokvalificiranih migrantov in nadarjenih tujih študentov. Avtorja analizirata dve skandinavski državi, Dansko in Norveško, njune strategije za reševanje težav in uvajanje novih ukrepov, s katerimi bi zadržali nadarjene tuje študente in zaposlili visokokvalificirane migrantske delavce.

KLJUČNE BESEDE: visokokvalificirani migranti, kvalificirani delavci, ekonomija znanja, demografija, tuji študenti

POVZETEK

DANSKA IN NORVEŠKA: POTREBE TRGA IN KVALIFICIRANI MIGRANTI

Ana Maria ARAGONÉS, Uberto SALGADO

Članek obravnava pomembnost visokokvalificiranih migrantskih delavcev. Od finančne krize 2007–2008 igrajo odločilno vlogo v razvitih državah, ki se soočajo s številnimi težavami. V nasprotju z dogajanjem v prejšnjih krizah, danes migracije visokokvalificiranih delavcev po rahlem upadu na vrhuncu krize ne samo naraščajo, temveč so, ker se migranti odzivajo na zahteve in potrebe mednarodnega trga dela, v bistvenem porastu. Strukturne demografske spremembe, kot je staranje prebivalstva, so negativno vplivale na trg dela in izobraževalni sektor. Ovire za ekonomsko rast v okviru ekonomije znanja rešujejo s privabljanjem visokokvalificiranih migrantov in nadarjenih tujih študentov, kar vodi v globalno tekmovanje za mobilizacijo, privabljanje in zadržanje najbolj kvalificiranih migrantskih delavcev. Visokokvalificirani migranti so postali odločilni dejavnik v novih migracijskih tokovih ne samo zaradi pomembne vloge pri premagovanju krize, pač pa tudi kot nujno dopolnilo domači delovni sili in kot način reševanja notranjih strukturnih težav. Avtorja v članku analizirata dve skandinavski državi, Dansko in Norveško, in njuno uporabo različnih strategij za reševanje omenjenih težav. Obe državi sta uvedli dva mehanizma za privabljanje nadarjenih tujih študentov. Prvi je preprostejša priseljenska politika, ki omogoča lažji prehod od vize za začasno bivanje k vizi za stalno bivanje. Drugi mehanizem pa tuje univerzitetne študente privablja s ponudbo za zagotovljeno delo in stalno prebivališče.