Multikuturalizem, mednarodne migracije in podedovane skupinske identifikacije: etničnost, rasa, spol

IZVLEČEK
Mednarodne migracije postajajo eden ključnih problemov sodobnih integracijskih procesov EU. Države članice EU imajo različne migracijske politike in različne odnose do priseljencev in njihovih potomcev. Te razlike so ukoreninjene že v času liberalne politike šestdesetih let, še bolj pa so se krepile v sedemdesetih in osemdesetih letih, v obdobju po naftni krizi. Pri tem najbolj izstopa Švedska s svojo multikulturalno politiko. Razlike so opazne predvsem v odnosu do podedovanih skupinskih identifikacij (etničnost, rasa, spol). Kažejo se na ravni vsakdanjega življenja, v politični kulturi in politiki v ožjem pomenu besede. Slednje je povezano tudi s pogoji naturalizacije. Spol, rasa in etničnost lahko 'delujejo' medsebojno ločeno, v številnih kontekstih pa prihaja do njihovega prekrivanja in s tem do potenciranja intenzivnosti diskriminacije večinskega okolja v odnosu do nosilca 'izbranih kulturno/družbeno-političnih' znakov za tovrstno ločevanje med ljudmi. Iz tega sledi, da so ženske - priseljenke, pripadnice nezaželenih ras, ki znotraj tega prihajajo iz najbolj nezaželenih etničnih okolji, izpostavljene najhujši diskriminaciji.