Politično-geografski dejavniki selektivnosti notranjih (medrepubliških) migracij v SFRJ (1945–1991) kot primer psevdoprostovoljnih migracij, s poudarkom na Bosni in Hercegovini

Notranji migracijski tokovi so bili razmeroma močni že v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, v socialistični Jugoslaviji pa so se še znatno okrepili ter spremenili svojo smer in strukturo. Avtor v prispevku predstavi osnovno periodizacijo medrepubliških migracij: a) obdobje panjugoslovanske konsolidacije (1945–1956), b) obdobje vsejugoslovanskega entuziazma (1956–1974) ter c) obdobje supranacionalne dezintegracije (1974–1991). Vsa tri obdobja zaznamuje poseben tip tako imenovanih psevdoprostovoljnih migracij. Avtor pojasni podlago, ustroj in vzročnost notranjih jugoslovanskih migracij ter potrjuje selektivnost migracij na osnovi etnične pripadnosti, s posebnim poudarkom na primeru BiH.
Ključne besede: jugoslovanske migracije, psevdoprostovoljne migracije, Jugoslavija, medrepubliške migracije, etnična selektivnost migracij