Gospodarske in družbene posledice kolonialnega izseljevanja na kanton Neuchâtel skozi »dolgo 19. stoletje«

Švicarski kanton Neuchâtel se je lahko razvil in postal eno od gospodarskih središč države – zlasti na področju izvoza ur – zahvaljujoč izseljevanju v Evropo in priseljevanju Evropejcev v Švico. Hkrati so iz Neuchâtla na potovanja v kolonialne države odhajali misijonarji, raziskovalci in poslovneži. Teh dveh migracijskih pojavov zgodovinarji do sedaj niso nikoli povezovali, namen tega prispevka pa je zapolniti to vrzel. Avtorja na eni strani podajata pregled obstoječega zgodovinopisja na to temo, na drugi strani pa s pomočjo nekaterih študij primerov predstavita podatke in predlagata nove raziskovalne pristope. Na podlagi navedenega pozivata k deevropeizaciji zgodovine tega kantona ter k njegovi vključitvi globalno zgodovino kolonialnega obdobja.
Ključne besede: kolonialne migracije, kolonialna trgovina, gospodarski razvoj, gospodarske in družinske mreže, deevropeizacija

Avtorja v prispevku obravnavata zgodovino migracij v švicarskem kantonu Neuchâtel v »dolgem 19. stoletju« z regionalnega, evropskega in globalnega vidika. Neuchâtel je bil zgodovinsko vključen v evropske migracijske tokove in globalne kolonialne procese, zato so na njegov razvoj močno vplivali migracijski tokovi iz bližnjih in oddaljenih delov sveta ter njegove povezave s kolonialnimi sistemi, čeprav Švica ni imela uradnih kolonij. Avtorja osvetljujeta, kako so te migracije vplivale na gospodarski in družbeni razvoj te regije, hkrati pa izpostavljata pogosto spregledan vpliv kolonialnih povezav.
Kanton Neuchâtel je bil pomembno središče migracij iz bližnjih in oddaljenih delov sveta, zlasti po prihodu hugenotov iz Francije po preklicu Nantskega edikta leta 1685. Ti priseljenci so prispevali k razvoju urarstva, ki je postalo ključna gospodarska panoga v regiji. Industrijski razvoj Neuchâtla je bil povezan s kolonialnimi surovinami, kot so bombaž, kava in tobak, ter s kapitalom, pridobljenim s kolonialno trgovino in izkoriščanjem.
Neuchâtel je bil zlasti prek bogatih družin, kot sta bili de Meuron in Borel, ki sta trgovali v Braziliji in južni Afriki, vpet v globalne kolonialne mreže. Te družine so vlagale v lokalne projekte, kot so bolnišnice, s čimer so pomembno prispevale k razvoju kantona. Vendar pa sodelovanje s kolonialnimi državami ni bilo omejeno le na trgovino. Švicarski urarji so svoje izdelke izvažali po vsem svetu, iz kolonij pa so uvažali surovine, potrebne za njihovo proizvodnjo.
Tradicionalne zgodovinske obravnave kantona Neuchâtel se osredotočajo predvsem na lokalne migracije in pogosto zanemarjajo vlogo migracij iz oddaljenejših držav ter njihov vpliv na razvoj kantona. Avtorja zato pozivata k »deevropeizaciji« zgodovine Neuchâtla za boljše razumevanje povezanosti kantona z globalnimi in kolonialnimi procesi. Pri tem poudarjata, da migracijski narativi Neuchâtla nimajo zgolj lokalnega ali evropskega značaja, temveč so tesno prepleteni s kolonializmom in globalnimi povezavami. Kot trdita, bi bilo za celovitejše razumevanje migracijskih in gospodarskih zgodovin treba podrobneje raziskati te medsebojne vplive. Neuchâtel predstavlja nazoren primer regije, katere identiteta se je izoblikovala pod vplivom globalnih in lokalnih procesov, ki so vplivali na razvoj kantona, pa tudi njegove širše okolice.