Podatki o nesorazmerni zastopanosti tujcev v izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami v Španiji: Statistična analiza

V zadnjih petdesetih letih se v svetu povečuje zavedanje o tem, da so v sistemih izobraževanja otrok s posebnimi potrebami nesorazmerno zastopani učenci iz manjšinskih skupin. V Španiji ta problematika še ni bila podrobno analizirana. Avtorji v prispevku proučujejo stanje na tem področju s statistično analizo relevantnih podatkov, s čimer želijo omogočiti primerjavo z mednarodnimi rezultati. Pri uporabi standardne vrednosti (z-vrednosti) za podatke o španski in tujih populacijah se pokažejo pomembne razlike, zlasti med nekaterimi narodnostmi. V zaključku avtorji predstavijo možna izhodišča za nadaljnje raziskave, pri čemer izpostavljajo potrebo po interdisciplinarnem pristopu k vprašanju neenakosti v izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, manjšine, segregacija, Španija, nesorazmerna zastopanost

Že več kot petdeset let na globalni ravni poteka razprava o nesorazmerni zastopanosti učencev iz manjšinskih skupin v sistemih izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami. V Španiji temu vprašanju do sedaj ni bilo posvečene dovolj pozornosti, prav tako je bilo opravljenih premalo poglobljenih raziskav na to temo. Avtorji se v prispevku posvečajo tej nesorazmerni zastopanosti s pomočjo statističnih podatkov, ki potrjujejo ugotovitve mednarodne strokovne literature o tej temi. Z uporabo statističnih meril, kot je standardna vrednost (z-vrednost), na podatkih, ki zajemajo tako domače prebivalce kot tujce, dokazujejo, da so opažene razlike statistično značilne, zlasti v primerih nekaterih narodnosti.
Avtorji v študiji ugotavljajo, da ni uradnih podatkov, s katerimi bi lahko natančneje opredelili manjšinske skupine v Španiji, vendar pa zaradi zaznane diskriminacije, ki so je deležni tujci v tej državi, zlasti na podlagi njihovega kulturnega porekla, za namene svoje raziskave to skupino prebivalstva opredelijo kot manjšino.
Na začetku prispevka je predstavljen izčrpen pregled mednarodne literature o nesorazmerni zastopanosti manjšin, pri čemer avtorji izpostavijo tako preveliko kot premajhno zastopanost te populacije na področju izobraževanja oseb s posebnimi potrebami. S pomočjo različnih argumentov pojasnjujejo ta pojav, za katerega se zdi, da ni omejen na določeno državo. V nadaljevanju se posvetijo predstavitvi španskega izobraževalnega sistema ter opišejo svoj metodološki pristop, pri katerem so uporabili z-vrednost kot statistično orodje za ugotavljanje statistične značilnosti vseh zaznanih razlik.
V osrednjem delu prispevka so predstavljeni podatki o prisotnosti tujih učencev v izobraževalnem sistemu, s posebnim poudarkom na njihovi prisotnosti v izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami. Avtorji prikažejo primerjavo med navedenimi podatki in zaznanimi trendi na ravni celotne populacije ter nato analizirajo statistične podatke o izobraževanju, da bi ugotovili, ali so v španskem sistemu izobraževanja za osebe s posebnimi potrebami nesorazmerno zastopane določene narodnosti.
Na podlagi predstavljenih podatkov avtorji domnevajo, da so v izobraževanju za osebe s posebnimi prekomerno zastopane tuje skupine prebivalstva, zlasti iz severne Afrike. Vendar pa so opazne precejšnje razlike tako glede geografske lokacije šolanja (v Španiji) kot glede vrste izobraževalne ustanove (javna ali zasebna). Cilj avtorjev je z uporabo statističnega pristopa pri raziskovanju pojava, ki lahko kaže na neenakost izobraževalnega sistema za priseljenske populacije, izpostaviti potrebo po uporabi širših kvalitativnih metodologij, ki bi pripomogle k razumevanju vplivov takšnega stanja na izobraževalni sistem in življenje tujcev v Španiji.