Dostop do informacij o napotitvah državljanov tretjih držav: Primer Slovenije

Delavci, ki jih delodajalci napotijo v države članice Evropske unije (EU) z namenom izvajanja storitev, niso zgolj državljani EU, temveč tudi državljani tretjih držav. Tovrstno prepletanje migracij, trga delovne sile in čezmejne mobilnosti je v Sloveniji pogosto predvsem v delovno intenzivnih sektorjih, kot je gradbeništvo, kjer je delež napotenih državljanov tretjih držav več kot 43-odstoten. Podjetja se pri dostopanju do relevantnih in specifičnih informacij o pogojih napotovanja državljanov tretjih držav v posamezne države članice EU soočajo s številnimi izzivi. Tovrstne težave so še večje, če so lastniki podjetij tudi sami državljani tretjih držav. Avtorica v prispevku predstavi izzive delodajalcev in državljanov tretjih držav pri dostopu in uporabi informacij o napotitvah delavcev, pri čemer se osredotoča predvsem na težave, do katerih prihaja zaradi jezikovnih ovir.
Ključne besede: napotitve delavcev, državljani tretjih držav, dostop do informacij, Slovenija

Avtorica v prispevku predstavi izzive delodajalcev, ki napotujejo državljane tretjih držav v države članice EU z namenom izvajanja storitev, na področju dostopa do informacij o pogojih in pravilih napotovanja delavcev. Tovrstno prepletanje migracij, trga delovne sile in čezmejne mobilnosti je v Sloveniji pogosto predvsem v delovno intenzivnih sektorjih, kot je gradbeništvo, kjer je delež napotenih delavcev skoraj 50-odstoten, zato je ta tematika izjemno relevantna in aktualna. Analiza izzivov temelji na obstoječi literaturi o rekrutaciji, zaposlovanju in napotitvah državljanov tretjih držav iz Slovenije, statističnih podatkih o obsegu in dinamiki trenda napotovanja ter identifikaciji 36 informacijskih kanalov z navodili za napotitve. K diskusiji prispevajo tudi izsledki, pridobljeni s polstrukturiranimi intervjuji z napotenimi delavci, delodajalci in ponudniki informacij, ki so bili izvedeni v zadnjih petih letih v sklopu treh mednarodnih projektov o napotitvah delavcev, ter rezultati spletne ankete za delodajalce, izvedene v sklopu projekta INFO-POW. Avtorica ugotavlja, da sta ključnega pomena za delovanje delodajalcev v skladu z obstoječimi kompleksnimi pravili in zakonodajami držav članic dostop do zanesljivih informacij ter zmožnost njihove pravilne interpretacije. Podjetja, ki napotujejo, morajo zato imeti jasna navodila o postopku napotitve v jeziku, ki ga razumejo. Tovrstni izzivi so še večji v primerih manjših podjetij in samozaposlenih, ki morajo za številne storitve (računovodske, pravniške, prevajalske) najeti zunanje izvajalce. Pri delodajalcih, ki so državljani tretjih držav, pa je lahko poleg slabšega znanja jezika države napotovanja dodatna ovira tudi slabše poznavanje slovenskega jezika. Zato vzbuja skrb dejstvo, da so delodajalci kot težavo izpostavili omejen dostop do podrobnih, razumljivih in verodostojnih informacij – specifičnih za različne sektorje in države članice – v jeziku, ki ga razumejo. Avtorica v zaključku poda nekaj predlogov delodajalcev za izboljšanje dostopa do informacij o napotitvah delavcev. Med njimi je tudi vzpostavitev osebnega stika z uradno osebo, ki bi bila usposobljena posredovati vse potrebne informacije in odgovarjati na vprašanja. Zaradi specifičnosti vsake posamezne napotitve in hitro spreminjajočih se pravil na tem področju je namreč po mnenju delodajalcev posredovanje informacij zgolj preko spletnih strani premalo podrobno, premalo zanesljivo in zato manj učinkovito.