Analiza profila podjetij za napotitve delavcev: Študija primera za Slovenijo

Kljub temu, da so ponudniki storitev (tj. »podjetja za napotitve«) osrednjega pomena za napotitve delavcev znotraj EU, so v raziskovalni sferi še vedno premalo raziskana. Namen te študije je zapolniti to vrzel s preučitvijo podjetij za napotitve (vključno s samozaposlenimi) v Sloveniji. Avtorja sta analizirala slovenska podjetja, ki so leta 2022 prejela enega ali več prenosnih dokumentov A1, tako da sta jih povezala z zbirko podatkov Orbis. Analiza kaže, da je storitve v tujini opravljalo 8 % gradbenih podjetij in 4 % podjetij na področju predelovalnih dejavnosti, v primerjavi z manj kot 2-odstotnim deležem na ravni vseh slovenskih podjetij. Za ta podjetja so napotitve zaposlenih v tujino postale »poslovni model«, saj v tujino napotijo povprečno 61 % zaposlenih ter tam z izvozom blaga ali opravljanjem storitev ustvarijo povprečno 93,5 % prometa.
Ključne besede: Slovenija, svobodno opravljanje storitev, podjetja za napotitve, značilnosti, poslovni model

Avtorja sta v raziskavi obravnavala naslednja tri raziskovalna vprašanja: 1) Kakšen je splošni profil podjetij za napotitve, ustanovljenih v Sloveniji? 2) Ali se v njihovih profilih pojavljajo razlike glede na sektor, v katerem delujejo tovrstna podjetja? 3) Ali se profili podjetij za napotitve razlikujejo od splošnih profilov podjetij, ustanovljenih v Sloveniji, s poudarkom na gradbenem sektorju? Splošna analiza profilov podjetij za napotitve s sedežem v Sloveniji kaže, da gre večinoma za družbe z omejeno odgovornostjo, ki delujejo bodisi v gradbeništvu bodisi v predelovalnih dejavnostih. Delež podjetij za napotitve v obeh navedenih sektorjih je močno nadpovprečen glede na splošni pomen teh sektorjev v slovenskem gospodarstvu. Poleg tega so podjetja za napotitve v tujino napotila povprečno 61 % svojih zaposlenih ter ustvarila povprečno 93,5 % svojega prometa z izvozom blaga ali opravljanjem storitev v tujini. Tri od štirih slovenskih podjetij za napotitve so skoraj ves promet (99–100 %) ustvarila z opravljanjem storitev v tujini. To kaže na to, da je opravljanje storitev v tujini za veliko število tovrstnih slovenskih podjetij resnično postalo »poslovni model«.
Poleg tega sta avtorja med profili slovenskih podjetij za napotitve dejansko ugotovila razlika glede na sektor, v katerem podjetja delujejo. Če primerjamo tovrstna podjetja na področjih gradbeništva in predelovalnih dejavnosti, so podjetja v slednjih običajno večja: v povprečju imajo večje število zaposlenih, večji promet ter višje število napotenih oseb in prenosnih dokumentov A1. Zato je precej težko predstaviti enoten profil podjetja za napotitve, kar je bil namen avtorjev pri odgovoru na prvo raziskovalno vprašanje. Različni profili tovrstnih podjetij v obravnavanih sektorjih pa lahko izhajajo tudi iz splošnih razlik med temi sektorji. Zato je bil cilj tretjega raziskovalnega vprašanja preučiti, ali se profili slovenskih podjetij za napotitve v gradbenem sektorju izrazito razlikujejo od splošnih profilov slovenskih gradbenih podjetij. Dejansko je raziskava pokazala, da so gradbena podjetja, ki napotujejo delavce v tujino, na splošno večja, saj zaposlujejo večje število delavcev in dosegajo večji promet. Avtorja poleg tega ugotavljata, da bi bila koristna dodatna raziskava, s katero bi podrobneje raziskali, kako podjetja za napotitve ustvarjajo svoje prihodke v primerjavi z drugimi podobnimi podjetji v Sloveniji, ki ne napotujejo delavcev.