Literarni prevodi spodbujajo izobraževanje skupnosti priseljencev: časopis Prosveta in primerjave s češko-ameriškimi časopisi

Avtor v članku preučuje leposlovje, še posebej prevedena feljtonska dela, v slovensko-ameriškem časopisu Prosveta v prvem desetletju njegovega izhajanja (1916–1926) in ga v tem pogledu primerja s tremi drugimi češko-ameriškimi časopisi. S primerjavami na osnovi literarne zgodovine in publicističnih praks prepoznava pomen leposlovja v časopisih priseljenskih skupnosti tistega obdobja. Avtor obravnava tudi namene objavljanja prevodov v časopisu Prosveta z vidika vzpostavljanja etničnih skupnosti in izgradnje naroda v Ameriki. Časopis je bil smatran kot institucija za vzpostavljanje skupnosti, pri čemer so imeli pomembno vlogo prispevki bralcev.
Ključne besede: etnični časopisi, literarno prevajanje, slovenska književnost, ameriški Slovenci

Avtor v članku preučuje leposlovje, še posebej prevedena feljtonska dela, v slovensko-ameriškem časopisu Prosveta v prvem desetletju njegovega izhajanja (1916–1926) in ga na osnovi literarnozgodovinskih in publicističnih praks primerja s tremi drugimi slovansko-ameriškimi časopisi. S primerjavo časopisa Prosveta s češkoameriškimi časopisi Američan, Americké dělnické listy in Denní hlasatel potrjuje prakso objavljanja leposlovja, obenem pa prikaže, kako je bil izbor objavljenih del v Prosveti podrejen poslanstvu časopisa, ki je bilo v prvi vrsti izobraževalno. Obravnavani časopisi so imeli podobne bralce, a so se razlikovali v geografskem območju vpliva. Literarna zgodovina se nanaša na povezave romanov z novinarskim pisanjem in izgradnjo naroda, pa tudi na priljubljenost žanrov, kot so feljton ter zgodovinski in kriminalni romani iz sredine devetnajstega stoletja. Ti žanri so bili v slovansko­ameriških časopisih dobro zastopani med feljtonskimi deli, zlasti med prevedenimi. Na kratko so predstavljeni trendi v novinarskem pisanju na področju imigrantskega tiska v Združenih državah Amerike, pa tudi porast tovrstnega tiska v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, izpostavljen pa je tudi pomen prispevkov bralcev. Avtor opiše vse leposlovje, ki je bilo v tistem obdobju objavljeno v Prosveti, ter nato pokaže, kako je slednja v primerjavi s češkoameriškimi časopisi dajala prednost izobraževalni funkciji feljtonskega leposlovja pred njegovo razvedrilno funkcijo. Feljtonski romani, od katerih je bila večina prevedenih, so bili pomembno izobraževalno orodje.