Načrti o »Tretji slovenski univerzi« kot del odgovorov na izzive bega možganov sedemdesetih in osemdesetih let dvajsetega stoletja

Tekom štiridesetih let razprav o begu možganov na Slovenskem so se porodile različne ideje o tem, kaj storiti, da bi preprečili dolgoročne negativne družbenoekonomske posledice bega možganov. Predlogi se razpenjajo od ukrepov za omejevanje izseljevanja izobraženega in visoko usposobljenega kadra prek razmislekov o nujnem spodbujanju vračanja do ideje o mednarodnem sodelovanju, ki je bilo v jedru predloga za »Tretjo slovensko univerzo«. Odhajanje bi morali urediti tako, da to ne bi predstavljalo odliva znanja, ampak njegovo oplemenitenje – z organiziranjem transnacionalne mreže, po katerih znanje kroži in se tudi vrača.
Ključne besede: migracije, beg možganov, Tretja slovenska univerza, izseljenci, mobilnost