Mednarodni mobilni delavci med omejevalnimi ukrepi in svobodo gibanja v času pandemije bolezni Covid-19: primer Slovenije

Pandemija bolezni Covid-19 in vladni ukrepi za njeno zajezitev so v zadnjih dveh letih močno zaznamovali mobilnost delavcev v EU. Avtorici v članku analizirata ukrepe, ki so jih v prvi polovici leta 2020 sprejele slovenska in vlade nekaterih sosednjih držav in so neposredno vplivali na mednarodne mobilne delavce. Identificirali sta ekonomska in socialna tveganja, ki so jim bili delavci izpostavljeni po vrnitvi v Slovenijo ali med delom v sosednjih državah in so bila v veliki meri posledica neusklajenosti ukrepov na mednarodni ravni ter sprejemanja ukrepov v kratkem časovnem obdobju.
Ključne besede: pandemija Covid-19, delovna mobilnost, mednarodni mobilni delavci, čezmejni delavci, Slovenija

Avtorici v članku predstavita rezultate raziskave o vplivih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni Covid-19 na mednarodne mobilne delavce, ki je potekala v letih 2020 in 2021. Njen namen je bil identificirati ukrepe in strategije, ki so bili v Sloveniji sprejeti spomladi 2020 in so vplivali na omenjeno ciljno skupino. Avtorici sta preučili, kateri ukrepi za zajezitev širjenja Covid-19 so najbolj prizadeli mednarodne mobilne delavce in kako so vplivali na njihovo življenje in delo. Zanimali so ju predvsem izkušnje, percepcije in odzivi napotenih, čezmejnih in drugih mednarodnih mobilnih delavcev.
V članku se avtorici osredotočata predvsem na ukrepe omejevanja mobilnosti in zapiranja družbe (npr. zapiranje meje, omejevanje gibanja prebivalstva na občino stalnega prebivališča, preverjanje zdravstvenega stanja na meji) in tudi nekatere ukrepe blaženja posledic epidemije, zato sta pregledali glavne vladne dokumente, ki so določali pogoje za prebivalstvo. Na podlagi opravljenih polstrukturiranih intervjujev s posameznimi delavci in njihovimi družinskimi člani ter pogovorov s sodelavci sindikatov, ki so delavcem nudili informacije in pomoč, sta lahko identificirali tveganja, ki so jim bili izpostavljeni delavci po povratku iz tujine ali med opravljanjem čezmejnega dela in so bila posledica omejevanja mobilnosti zaradi epidemije (izguba službe, začasna prekinitev dela, zdravstvena tveganja ipd.).
Raziskava je pokazala, da je zdravstvena kriza delovno mobilnim prebivalcem Slovenije postavila na pot veliko administrativnih ovir, ki so predstavljale določeno tveganje v ekonomskem in socialnem smislu. Glavna ugotovitev raziskave je, da so bili ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni Covid-19, ki so bili v obravnavanem obdobju mednarodno neusklajeni in so se zelo hitro spreminjali, za mobilno prebivalstvo omejujoči in celo škodljivi. Povečali so neenakosti na področjih mobilnosti, državljanstva in poklicnega ali socialnega statusa ter poslabšali ekonomski in socialni položaj mobilnih delavcev.