Delavci migranti in pandemija bolezni Covid-19: primer Šrilančanov v tujini

Pandemija bolezni Covid-19 je razkrila nepravične in ranljive razmere, v katerih živijo delavci migranti. Članek na primeru izkušenj migrantskih delavcev iz Šrilanke proučuje stvarnost delavcev migrantov, ki so med pandemijo ostali ujeti v tujini, za oblikovanje boljših politik in okvirov za izboljšanje njihovega položaja. V študiji so bili uporabljeni tako kvalitativni kot kvantitativni podatki zbrani pri migrantskih delavcih iz Šrilanke. Z analizo mnogovrstnih izkušenj migrantov na delu v tujini med pandemijo koronavirusa so bili v smislu posledic za zaposlitev ter socialnih in psiholoških izkušenj pridobljeni mešani podatki. Na eni strani so bile prisotne pozitivne, na strugi strani pa negativne, ki jim je treba posvetiti dodatno pozornost.
Ključne besede: migracije, pandemija, Covid-19, pravice migrantov

Pandemija bolezni Covid-19 je močno negativno vplivala na življenja številnih delavcev, zlasti mednarodnih delavcev migrantov. Prehodna narava delavcev migrantov v državah gostiteljicah ter nenadne gospodarske posledice pandemije so njihove socialne in psihosocialne težave še povečale. Članek preučuje dejanske razmere delavcev migrantov, ki so ob začetku pandemije bolezni Covid-19 obtičali v tujini, ter na tej podlagi predlaga oblikovanje politik in okvirov za izboljšanje njihovega položaja.
Avtorica se s pomočjo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov osredotoča na položaj šrilanških migrantov in pride do mešanih ugotovitev. Odpuščanje delavcev migrantov med pandemijo je obsegalo vse od predhodnih obvestil o prenehanju delovnega razmerja do nenadnih odpovedi zaposlitve, odpuščanj kot prvih odzivov na pandemijo ter politik »zadnji pride, prvi gre«. Zaradi pandemije in obdobij zaprtja javnega življenje je prišlo do zamud pri obnavljanju njihovega migrantskega statusa. Nekateri delodajalci so se izogibali plačevanju tekočih plač delavcem migrantom oziroma odpravnin in jih nadomeščali s storitvami ali infrastrukturo, ki so jo zagotavljali, pri čemer njihovi izračuni niso bili jasni.
Avtorica med drugim priporoča vzpostavitev celovitega podpornega mehanizma za zaščito delavcev migrantov v tujini, dokler se ne vrnejo domov, če jim njihovi delodajalci ne zagotavljajo hrane in namestitve; namenjanje posebne pozornosti dodatnim zaščitnim ukrepom za delavce migrante v prvih dveh letih njihove zaposlitve; pravočasno podaljševanje delovnih vizumov in potnih listov v državah izvora in v ciljnih državah; vzpostavitev mednarodnih mehanizmov za pomoč delavcem migrantom pri pridobivanju ustreznih potrdil, določanje višine in preverjanje izračunov neizplačanih plač in odpravnin, poenostavitev obračunavanja zgoraj navedenih vrst izplačil in preprečevanje kraje plač; ter zagotavljanje dostopa do komunikacije s strani delodajalca in vlade države gostiteljice.
Vključitev zgoraj navedenih priporočil v cilje in kazalnike ciljev trajnostnega razvoja ter v cilje globalnega dogovora o migracijah bi pripomogla k izboljšanju položaja delavcev migrantov med prihodnjimi krizami obenem pa bi spodbudila večjo zaščito in zagotovila, da delavci migranti ne bodo nesorazmerno podvrženi izkoriščanju in krivicam.