Odprto za javnost: Srbi in etnični prehod v Združenih državah Amerike

Diaspore si pogosto predstavljamo kot neprodušno zaprte skupnosti. Vendar pa so bile meje srbske diaspore v Združenih državah Amerike za nekatere tujce presenetljivo prepustne – takšna je bila Ruth Mitchell, ki se je redno oblačila v četniška oblačila in tako nagovarjala srbske priseljence. Prispevek podaja tezo, da to dejanje etničnega prehoda spada v širši vzorec etničnih tujcev, ki so se pridruževali srbskim organizacijam v ZDA. Poleg Ruth Mitchell članek obravnava še štiri druge študije primera: Eleanor Calhoun, Johann Blose, Charles DeHarrack in Frank Melford. Diplomati so pri tem imeli vlogo paznikov teh srbofilov in so po svoji volji omejevali dostop do družbenih in političnih omrežij priseljencev – pri čemer pa je na to le redko vplivala etnična pripadnost teh srbofilov.
Ključne besede: srbska diaspora, srbofilija, ZDA, Jugoslavija, Ruth Mitchell

V prvi polovici devetnajstega stoletja je več Američanov, ki jih je privlačila srbska ljudska kultura, postalo zagovornikov srbskoameriške kulture in političnih interesov. Vseh pet je pritegnila tradicionalna vizija srbske kulture, ki so ji bili izpostavljeni zaradi medkulturnih zakonskih zvez ali zaposlitvenih okoliščin. Priseljenci so na drugi strani te tujce sprejeli, tudi ko so ti prevzeli vodilne vloge v svojih organizacijah.
Odločitev diplomatov o tem, ali bodo tem Nesrbom pomagali, je bila odvisna od mešanice pragmatizma in predsodkov – čeprav je bila etnična pripadnost določenega srbofila pri tem le redko odločilni dejavnik. Kot bi pričakovali v 1930ih, so bili diplomati deljenih mnenj glede sprejemanja Judov – nekateri med njimi so nasprotovali njihovemu sodelovanju v srbskem javnem življenju. Vendar pa teh nasprotovanj niso vedno tudi udejanjili.
Če se vrnemo k teoriji – sodobne razprave o transetičnosti se osredotočajo na to, kako so ameriška država in sodobni diskurzi vplivali na krepitev ali rahljanje etničnih in rasnih meja. Navsezadnje nam lahko ti primeri, čeprav potrjujejo pomen države, služijo kot opomnik, da ZDA niso bile edini (v teh primerih pa niti ne najvplivnejši) arbiter o etnični pripadnosti.