Kraljevina Ogrska in diasporična intervencija v ZDA v zgodnjem 20. stoletju

Avstro-ogrski voditelji so v odgovoru na čezatlantske migracije delovali zelointervencijsko, prizadevali so si vzdrževati lojalnost svoje diaspore v Ameriki. Taprispevek razkriva aktivno vlogo, ki jo je imela avstro-ogrska vlada – še posebej paUrad ogrskega predsednika vlade – pri nadzoru lojalnosti migrantov v ZDA od leta1902 do izbruha prve svetovne vojne. Raziskuje tako uspehe politike kot proteste, kijih je ta povzročala. Intervencija je sledila čezmorskim selitvam – vlada je upravljalas selitveno birokracijo in si je prek tiska, cerkve in kulturnih dogodkov prizadevala zavključitev v življenje izseljencev. Več ukrepov Avstro-Ogrske za vzdrževanje lojalnostije imelo ravno nasprotne učinke od želenih in je podžgalo proteste migrantov.
KLJUČNE BESEDE: migracije, Avstro-Ogrska, Ameriška akcija, panslavizem

Voditelji Avstro-Ogrske so množične migracije dojemali kot krizo in so se na čezatlantskemigracije odzvali zelo intervencionistično, pri čemer so si zelo, zdi se, davčasih celo obupano prizadevali, da bi ohranili zvestobo migrantov v Ameriki Avstro-Ogrskemu cesarstvu. Avstroogrska vlada je emigracijam najprej nasprotovala, natopa se je odločila, da se vplete v migracijski proces, da bi tako omejevala in usmerjalamigracije na takšne načine, da bi teoretično ščitila državljane, obenem pa še vednoslužila potrebam Avstrije in Madžarske. Delovanje države pri na področju migracijskihvprašanj in ohranjanja zvestobe migrantov je bilo agresivno, zlasti kar zadevanacionalno politiko: vlada je skušala ohraniti zvestobo migrantov do svojih domačihoblasti in nevtralizirati grožnjo konkurenčnih nacionalizmov v tujini. Članek raziskujezelo aktivno vlogo, ki jo je imela avstroogrska vlada – zlasti urad madžarskega predsednikavlade – pri nadzoru nad zvestobo migrantov v Združenih državah Amerikeod leta 1902 do 1. svetovne vojne, ter pri tem obravnava tako njene uspehe kot tudiproteste, ki jih je vzbudila. Vlada je pri svojem delovanju sledila migrantom v tujino:na več ravneh se je integrirala v migracijske birokratske postopke in v ZDA na terenposlala ljudi, ki so opazovali in delali v njenem imenu, ter je poskušala s pomočjotiska, cerkev ter kulturnih dogodkov in institucij integrirati domačo državo v ameriškaživljenja migrantov. Avstro-Ogrska je v New Yorku upravljala prehodna bivališčaza migrante, uporabljala je obsežno in vse večjo konzularno mrežo v ZDA, subvencioniralaštevilne priseljenske časopise in družbene organizacije, pošiljala verskeuslužbence za zadovoljevanje duhovnih potreb priseljencev, pošiljala na obiskevisoke predstavnike ter, kar je najbolj sporno, vohunila za migranti, zlasti za tistimi,katerih ideje je smatrala kot grožnjo cesarstvu. Pri tem ni šlo zgolj za simbolna dejanja,ampak tudi za finančno pomoč. vključno s subvencijami medijem in cerkvam.Avstro-ogrska vlada je na zvestobo migrantov v ZDA vseskozi poskušala vplivatina konkretne načine, s katerimi bi se še vedno izognila diplomatskim konfliktom zameriškimi uradniki. Številna prizadevanja Avstro-Ogrske, da bi ohranila zvestobodržavljanov cesarstvu, so se nazadnje izkazala za neuspešna. To velja predvsem zapobude, kot so bili programi American Action, katerih namen je bil krepiti madžarskoidentiteto v diaspori ter omejiti vse močnejša slovanska nacionalna gibanja vtujini. Poskusi prvega so redno sprožali proteste, povezani s slednjim.