Mobilnost znotraj EU: Zaposlitvene in socialnozdravstvene izkušnje začasnih delavcev iz EU v Veliki Britaniji

Članek obravnava mobilnost začasnih delavcev iz EU in vpliv transnacionalne začasne mobilnosti na njihov uspeh na trgu dela ter dostop do socialnih pravic in ugodnosti. Izkušnje začasnih migrantov iz EU na delu v Združenem kraljestvu kažejo, da je zanje dostop do trga dela in socialnega skrbstva v državi gostiteljici kljub deklarativni brezmejnosti evropskega trga dela odvisen od njihovega zaposlitvenega statusa in upravičenosti do socialne pomoči, kar vse vodi v delavsko prekarnost. V zvezi z dostopom do delavskih in socialnih pravic so izkušnje začasnih delavcev iz EU zaznamovane z zaposlitveno negotovostjo in neenakopravnostjo, ki se bosta zaradi izstopa Velike Britanije iz Evropske unije le še povečevali. 
KLJUČNE BESEDE: Evropska unija, začasni migrantski delavci, delavske pravice, socialne pravice, Združeno kraljestvo

Članek obravnava mobilnost začasnih delavcev iz EU in vpliv transnacionalne začasne mobilnosti na njihov uspeh na trgu dela ter dostop do socialnih pravic in ugodnosti. Z analizo petinpetdesetih poglobljenih intervjujev z delavci iz EU na začasnem delu, s socialnimi partnerji in z vodilnimi kadri v Združenem kraljestvu sta avtorici izluščili dva glavna načina zaposlovanja migrantov – napoteno delo in začasno agencijsko delo. Čeprav naj bi bil skupni evropski trg dela načelno brez meja, je dostop do trga dela in socialnih pravic v državah gostiteljicah odvisen predvsem od zaposlitvenega statusa in kriterijev nacionalnega socialnega skrbstva, kar se odraža v različnih življenjskih izkušnjah delavcev.
Ugotovitve raziskave kažejo, da gre pri njihovi pripravljenosti na začasno delo in želji po čim večjem izkoristku napotenega oziroma začasnega agencijskega dela kot dveh poti mobilnosti, pravzaprav za omejeno izbiro. Narekujejo jo potreba po zaslužku, ohranjanju vezi z domovino, kakor tudi potreba po vstopu na trg dela v državi gostiteljici. V teh okoliščinah so delavci bolj dovzetni za izkoriščanje, njihova mobilnost pa je odvisna od njihovega dostopa do socialnega skrbstva. Napotene delavce varuje zakonodaja države pošiljateljice, za agencijske delavce pa je dostop do socialnih ugodnosti države gostiteljice odvisen predvsem od trajanja njihove zaposlitve. Njihov začasni zaposlitveni status se odraža v pomanjkanju pozornosti, ki jo namenjajo svojemu statusu v sistemu socialne oskrbe, kakor tudi v njihovem pomanjkljivem poznavanju svojih delavskih in socialnih pravic. Odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz EU, bo pod pogoji, podobnim točkovnim merilom, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav, dodatno omejila mobilnost delavcev iz držav EU, kar lahko privede do različnih oblik razlikovanja in diskriminacije.