Migracije in pravna negotovost med pandemijo: Kvalitativna študija italijanskega primera

Pandemija Covida-19 je neenakopravno posegla v življenja prebivalcev Italije. Članek temelji na podatkih iz 47 polstrukturiranih intervjujev z različnimi skupinami migrantov. Ti kažejo, kako začasne rešitve, vgrajene v italijanski sistem upravljanja migracij, vplivajo tako na negotovi pravni status migrantov kot na njihov dostop do socialnega varstva. Čeprav migranti z urejenim pravnim statusom ali državljanstvom nimajo veliko opravka z italijansko birokracijo, kljub temu nimajo lahkega dostopa do socialne blaginje, ki je odvisna od njihovega delovnega in finančnega statusa. Migrante prekarce so najbolj prizadeli sekundarni učinki pandemije. Ugotovitve avtorjev so pomembne tako za politiko upravljanja migracij kot za prihodnje raziskave. 
KLJUČNE BESEDE: Covid-19, pravna negotovost, migracije, začasnost, socialno skrbstvo, Italija

Študija raziskuje, kako pravna negotovost, vgrajena v italijansko priseljensko politiko, med pandemijo Covida-19 vpliva na življenje migrantov. Pravni status namreč močno zaznamuje vse vidike njihovega življenja in pomembno vpliva tudi na njihovo integracijo.
Raziskovalca sta s kvalitativno metodo analizirala empirične podatke, zbrane s sedeminštiridesetimi polstrukturiranimi intervjuji (med marcem in junijem 2020) z različnimi skupinami migrantov – z begunci, s prosilci za azil, z ilegalnimi migranti ter s humanitarnimi, ekonomskimi in naturaliziranimi migranti, ki v Italiji živijo od nekaj mesecev do več desetletij.
Pandemija ni povzročila samo zaprtja mednarodnih meja, ampak tudi virtualizacijo administrativnih služb in vladnih agencij, ki obravnavajo prošnje in izdajajo dovoljenja za bivanje in delo oziroma se ukvarjajo s postopki naturalizacije tujih držav­ljanov. Učinki dolgotrajne negotovosti, liminalnosti in čakanja pomembno vplivajo na udeležbo migrantov v socioekonomskih dejavnostih.
Ugotovitve študije kažejo, da omenjeni procesi negativno vplivajo na življenja migrantov in ogrožajo združevanje družin, naturalizacijo, dostop do dovoljenj za neomejen čas bivanja in socialnega skrbstva ter večje socialne stabilnosti. Vse to otežuje načrtovanje novih migracijskih postopkov oziroma celo njihovo regresijo.
Avtorja ugotavljata, da je pravna negotovost v italijanski priseljenski politiki globoko zakoreninjena in migrante obravnavani kot začasni pojav, kar onemogoča pridobitev in vzdrževanje dolgoročnega in varnega pravnega statusa. V Italiji so tudi legalni migranti v nevarnosti, da zdrsnejo v ilegalo – njihov legalni status je namreč povezan z zaposlitvijo, ki pa je zaradi slabšanja gospodarskih razmer vedno bolj ogrožena. Pravna negotovost negativno vpliva tudi na druga področja življenja migrantov.
Pandemija je otežila tako dostop do zdravstvenih storitev kot do paketov denarne pomoči; dostop do sredstev, ki jih zagotovlja država, je odvisen od kombinacije pravne negotovosti in nedostopnosti zbirokratiziranih pravic. V Italiji je uveljavljanje pravic med pandemijo ogroženo predvsem zaradi pomanjkanja verodostojnih informacij in virtualizacije številnih služb.
Čeprav so najbolj na udaru migranti z začasnim oziroma negotovim pravnim statusom, je dostop do različnih pravic tako na državni, pokrajinski in lokalni ravni otežen tudi migrantom z urejenim pravnim statusom.
Čeprav razsežnosti vpliva pandemije še niso natančno ocenjene, ugotovitve študije kažejo, da so različne skupine migrantov izpostavljene dolgotrajni pravni negotovosti, kar vpliva na druge vidike njihovih življenj, vključno s socioekonomsko vključenostjo.