Covid-19, rasni kapitalizem in neprijavljeni kmetijski delavci iz Bangladeša v Manoladi v Grčiji

Članek na primeru neprijavljenih delavcev iz Bangladeša, ki so v Grčiji zaposleni kot obiralci jagod, prikazuje, kako rasni kapitalizem prispeva k zdravstveni ranljivosti delavcev drugih ras iz nižjih družbenih slojev in jih izpostavlja večjemu tveganju za okužbo s covidom-19. Podcenjevanje delavcev na podlagi rase sovpada z ilegalnim statusom migrantov in s kulturno specifičnimi normami moškosti, ki normalizirajo diskurz zdravstvene »nezasluženosti« neprijavljenih migrantov. Nesvobodno delo je zakonsko utemeljeno z restriktivno delovno zakonodajo za migrante in s selektivnim zapiranjem oziroma deportacijo »ilegalnih« migrantov. K zdravstveni ogroženosti neprijavljenih delavcev v kmetijstvu prispevata predvsem strukturna in sistemska diskriminacija.
KLJUČNE BESEDE: Grčija, migrantski delavci v kmetijstvu, Covid-19, rasni kapitalizem, ilegalni migranti

Članek na primeru neprijavljenih delavcev iz Bangladeša, ki so v Manoladi v Grčiji zaposleni kot obiralci jagod, prikazuje, kako rasni kapitalizem prispeva k zdravstveni ranljivosti delavcev drugih ras iz nižjih družbenih slojev in jih izpostavlja večjemu tveganju za okužbo s koronavirusom. Več kot 90 odstotkov delovne sile v naglo rastoči panogi pridelave jagod v Grčiji predstavlja množica 10.000 do 12.000 neprijavljenih moških iz Bangladeša, ki za dolge delavnike prejemajo mizerno plačilo. Članek prikazuje, kako od države vsiljeni varnostni mejni ukrepi, ki naj bi preprečevali vstop migrantom drugih ras, hkrati pa spodbujali zatiskanje oči pred njihovim izkoriščanjem, povzročajo in ohranjajo razmere za nesvobodno delo na podlagi (ne)mobilnosti migrantov. Ob ljudeh druge rase, ki utelešajo »ilegalnost« in strah pred možnostjo izgona, delavcem odvzemajo pravice in jih disciplinirajo k prisilni pohlevnosti. Rasni kapitalizem je tudi vzročno povezan z zdravstveno nepravičnostjo do migrantov. Rasne in etnične manjšine so ponavadi zgoščene v nišnih zaposlitvah za priseljence, v katerih so izpostavljeni poklicnim poškodbam. Zdravstveno ogroženost neprijav­ljenih delavcev v kmetijstvu, ki se soočajo z nevarnimi delovnimi razmerami, nehigieničnimi nastanitvami in diskriminacijo s strani zdravstvenih ustanov, strukturna in sistemska diskriminacija še povečujeta. Podcenjevanje delavcev na podlagi rasne pripadnosti sovpada z ilegalnim statusom migrantov in s kulturno specifičnimi normami moškosti, ki normalizirajo diskurz zdravstvene »nezasluženosti« neprijavljenih migrantov. Ta diskurz njihovo izključenost iz zdravstvene oskrbe normalizira na temelju državne politike, medtem ko jim ponudniki zdravstvenih storitev to odrekajo že zaradi samega sovraštva na rasni osnovi.
V Grčiji neprijavljeni migranti do zdravstvene oskrbe lahko dostopajo le v javnih bolnišnicah, vendar le pod pogojem plačila nekega nominalnega zneska. Obiranje jagod od obiralcev zahteva delo v sklonjenem položaju; delovnik je dolg, odmori pa kratki. Obiralce pestijo kronične bolečine v hrbtu, težave z ledvicami in visoka stopnja obolevnosti zaradi okužb dihalnih organov. Življenje v plastičnih barakah brez tekoče vode, kanalizacije, odvoza smeti in stranišč še dodatno ogroža njihovo zdravje. Njihov dostop do zdravstvene pomoči preprečujejo predvsem dolg delovnik, slabe možnosti prevoza in neznanje grškega jezika. Delavci se zaradi preteklih diskriminatornih izkušenj raje odpovedujejo zdravstveni oskrbi; za zdravstvene oblasti namerno ostajajo nevidni in se pretvarjajo, da nimajo težav, kar ima resne posledice predvsem v času zdravstvene krize, kakršna je trenutna pandemija. Medtem ko so revni bangladeški delavci v Grčiji po eni strani nepogrešljivi za oskrbo domačega prebivalstva s hrano, pa brezbrižen odnos do njihovih zdravstvenih potreb med pandemijo Covida-19 po drugi strani spodbuja strukturno nasilje nad njimi.