Vstop zavrnjen: Japonske mejne omejitve v času izrednih razmer med pandemijo Covida-19

Z izbruhom virusa SARS-CoV-2 in posledično pandemije Covida-19 je Japonska za zajezitev virusa sprejela sporne ukrepe. V nasprotju s številnimi visoko razvitimi državami je vsem nejaponskim državljanom, ne glede na njihov bivalni status, strogo prepovedala prehajanje meja. Ti ukrepi so enako prizadeli tako visoko- kot nizkokvalificirane tuje delavce. Članek obravnava izvajanje izrednih ukrepov v povezavi s tujci, hkrati pa pojasnjuje razvoj že obstoječe sociokulturne dinamike razlikovanja med »našimi« in »vašimi« ob soočenju s pandemijo.
KLJUČNE BESEDE: Japonska, meje, migracijske politike, Covid-19, zavrnitev vstopa

Globalna zdravstvena kriza, ki je izbruhnila leta 2020, je bila resen preizkus za številne nacionalne ekonomske, družbene in zdravstvene sisteme. Pandemija je pometla z gotovostjo človekovega vsakdanjega življenja in močno ogrozila splošni življenjski slog, tržno dinamiko in uveljavljene politike. Čeprav je bila sporna narava antivirusnih ukrepov enaka za vse, je novi koronavirus obstoječo družbeno neenakost še povečal in ustvaril pomembno vrzel med različnimi družbenimi neravnovesji, segmentacijo trga dela in drugimi vrstami neenakosti. Poleg že obstoječih so se pojavile še nove prepreke.
Vse te spremembe so prizadele tudi Japonsko, ki je z uvedenimi ukrepi za zajezitev virusa zaprla državo in po politični presoji tujce obravnavala drugače kot domačine. Posebnost omenjenih političnih odločitev je bila, da so prizadele tudi ljudi z dovoljenjem za stalno (kot tudi za dolgoročno) bivanje, ki imajo zato že po definiciji pravico do stalnega bivanja na Japonskem. Ti politični ukrepi so med redkimi, ki vse tuje državljane obravnavajo enako, ne glede na njihovo strokovno usposobljenost.
Članek osvetljuje ukrepe Japonske v zvezi s tujimi državljani in odziv na varnostno in zdravstveno situacijo, ki je že obstoječe probleme in rasna vprašanja še zaostril. Prvi del članka povzema splošno teorijo dinamike migracijskih in nadzornih politik, nato pa se podrobneje ukvarja z diferenciranimi ukrepi, vprašanji mejnega nadzora in s kulturnimi posebnostmi dežele. V drugem delu opisuje dogodke, povezane s prepovedjo ponovnega vstopa tujih državljanov na Japonsko leta 2020, hkrati pa analizira trende diferenciacije v sodobni japonski družbi. Avtor članek konča z razmišljanji o družbeni diferenciaciji na Japonskem danes in z napovedmi za prihodnost.