Podobe o Branislavi Sušnik med Slovenci v Argentini: Migracija, življenje v Paragvaju in povezave z domovino

Članek predstavlja življenje in raziskovalno delo Branislave Sušnik, ki se je po drugi svetovni vojni najprej izselila v Argentino in nato v Paragvaj, kjer je delovala na raziskovalnih področjih jezikoslovja, antropologije in kulturne zgodovine staroselskih ljudstev. Osredotoča se na analizo njenih migracijskih izkušenj, povezav z domovino, predvsem pa na podobe, ki so se o njej kot izseljenski znanstvenici med Slovenci v Argentini izoblikovale v tisku.
KLJUČNE BESEDE: Branislava Sušnik, slovenska diaspora v Argentini, Paragvaj, izseljenska znanstvenica

Prispevek o Branislavi Sušnik obravnava migracijske razsežnosti njenega življenja, po drugi svetovni vojni predvsem begunstvo kot dejavnik oblikovanja življenjske poti in političnih ideoloških stališč, uveljavitev v Paragvaju kot njeni novi domovini in vpetost v slovensko diasporo v Argentini, oziroma podobe, ki so se oblikovale o njej in njenem raziskovalnem delu. Prav migracija, v katero sta jo prisilili politična situacija v domovini in osebna travma zaradi nasilne izgube očeta med vojno, jo je privedla do novega življenja v Paragvaju, kjer je našla osebno in znanstveno svobodo, uspelo pa se ji je tudi uveljaviti v dominantno moškem akademskem svetu.
Prispevek se osredotoča predvsem na povezave Branislave Sušnik s slovensko skupnostjo v Argentini ter oblikovanje podob o njej kot »izseljenski znanstvenici« in »raziskovalki indijanskih plemen«. Prispevki v slovenskem tisku so jo povezovali z drugimi znanimi misijonarji in raziskovalci, predvsem pa jo je prisvojila slovenska diaspora. Podobe o njej so tesno povezane z ideološkim okvirom slovenske diaspore v Argentini, predvsem v protikomunistični ideološki drži in interpretacijah razlogov za begunstvo. Te podobe in diasporični interpretativni okvir so vplivali tudi na druge avtorje, ki so podatke o Branislavi Sušnik povzemali iz slovenskega tiska v Argentini. Poleg tega je dobro poznavanje Branislave Sušnik med Slovenci v Argentini v nasprotju s slabim poznavanjem njenega dela v domovini vse do devetdesetih let 20. stoletja. Razlog je bil v splošni zamolčanosti izseljenskih znanstvenikov, umet­nikov in kulturnikov, pa tudi v oddaljenosti raziskovalnih tematik. V Slovenijo se ni nikoli vrnila, je pa ohranjala intimno vez z domovino, zlasti zadnja leta je iz njenih zasebnih zapisov in pogovorov s sodelavci razvidno domotožje. Vse do danes Branislava Sušnik ostaja pomemben del razvoja antropologije v Paragvaju in Južni Ameriki, prispevki o njej, ki so se začeli pojavljati v devetdesetih letih 20. stoletja tudi v slovenskem strokovnem tisku, pa njeno delo počasi približujejo tudi slovenski javnosti.