Družinske vezi, odvisnost žensk in mreženje v izgnanstvu

Težavam s katerimi se spopadajo begunci in njihove družine pri rekonstrukciji družbenega življenja in mreženja v izgnanstvu, se posveča malo pozornosti. V tem prispevku so migracijske biografije beguncev in družbena integracija na Norveškem postavljeni v kontekst družine in spolnih vlog. Na podlagi kvalitativnih podatkov in opravljenih intervjujev z begunci bo predstavljeno, kako družinska situacija beguncev vpliva na njihovo družbeno integracijo v izgnanstvu, njihove poglede na večinsko družbo in državo izvora, in na odnos do repatriacije. Ugotovljeno bo, da so samski begunci bolj izpostavljeni občutkom osamljenosti in družbeni marginalnosti v odnosu do večinske družbe kot tisti, ki so v izgnanstvu skupaj s svojimi družinami in otroki. V nekaterih primerih lahko družinski člani namreč olajšajo integracijo v norveška družbena omrežja. Družinske člane med drugim lahko razumemo kot pripadnike družinske skupine mreženja, ki simultano reproducirajo vezi na ravni skupne družinske pripadnosti in na ravni vzpostavljanja povezav z etničnimi skupinami. Kot člani takšne skupine, družinski člani drug drugemu pomagajo širiti osebna omrežja skozi skupne aktivnosti mreženja. Izsledki raziskave tudi pokažejo, da so nekatere kategorije begunk, ki se priselijo na Norveško na podlagi procedure ponovne združitve, močno odvisne od svojih zakonskih partnerjev in ostanejo vpete v tradicionalne vloge in segregirana družbena omrežja. Ugotovitve raziskave lahko potencialno vplivajo na sheme repatriacije in integracijsko politiko.
KLJUČNE BESEDE: begunci, družinski odnosi, odvisnost žensk, združitev družine, družbena integracija