Otroštvo, domotožje in medgeneracijski prepad v književnosti slovenskih izseljencev

V prispevku avtorica obravnava različne vidike otroštva in vplive na otroštvo, kot se odražajo v književnih delih šestdeseterice slovenskih izseljenskih pisateljev. Vprašanja, ki jo še zlasti zanimajo, so, kako je slovenska izseljenska književnost slikala izseljenskim otrokom otroštvo v stari domovini in življenje v novi domovini, kaj so izseljenski otroci dejansko doživljali v krogu družine in kaj zunaj njega v različnih obdobjih slovenskega izseljenstva in kako je vse to vplivalo na njihov pogled na svet, še zlasti pa na specifične značilnosti medgeneracijskega prepada v izseljenstvu. Avtorica primerja nekatere tematske značilnosti slovenskega izseljenskega leposlovja s podobnimi prvinami v delih priseljenskih avtorjev v Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: slovenska izseljenska književnost, otroštvo, idealiziranje domovine, nostalgija, medgeneracijski prepad