Otroci diplomatov v (re)socializacijskih turbolencah migracij

Članek izhaja iz predpostavke, da je poklicno gibanje diplomatov (permanentno) začasno delo v tujini ter s tem oblika migracije. Osredotoča se na populacijo otrok diplomatov in vprašanje, v kakšne (re)socializacijske procese so vpeti otroci, ki svoje starše spremljajo pri selitvah. Interpretativna shema je izoblikovana s prepletanjem teorije družbene konstrukcije realnosti (Berger, Luckmann) in teorije akulturacije (Redfield ) ob upoštevanju pomena procesov stigmatizacije (Goffmann). Kot primeri turbolenc so obravnavani: jezikovna kompetenca, statusna inkogruenca, status tujca, stigma, razcepljena osebnost, generacijski konflikt in proces reintegracije ob t. i. vrnitvi, pri čemer se ugotavlja, da vrnitev v družbeno/kulturnem, predvsem pa identitetnem smislu, ni mogoča.
Ključne besede: migracije, resocializacija, akulturacija, diplomacija, otroci