Sodelovati in biti zraven: Bežen vpogled v prostorsko participacijo mlajših odraslih priseljencev v javnih prostorih Oldenburga

Analiza rabe urbanega prostora pri integraciji mladih priseljencev postaja raziskovalno področje z velikim potencialom za implementacijo integracijskih politik in oblikovanje urbanega prostora. Trenutne raziskave tega področja se v Nemčiji osredotočajo na velika mesta, pričujoča študija pa prinaša vpogled v kontekst srednje velikega mesta. V njej se avtorici sprašujeta, kako mlajši odrasli priseljenci sodelujejo v javnih prostorih Oldenburga. Rezultati petih intervjujev kažejo, da je mestno središče povezano predvsem s potrošništvom in socialnimi stiki v poljavnih prostorih. Udeleženci ankete le redko uporabljajo javne mestne prostore; ljubše so jim zelene parkovne površine na obrobju mesta. 
KLJUČNE BESEDE: participacija, javni prostor, mladi priseljenci, srednje veliko mesto, zelene površine

Analiza rabe urbanega prostora pri integraciji mladih priseljencev postaja raziskovalno področje z velikim potencialom za implementacijo integracijskih politik in oblikovanje urbanega prostora. Članek k študijam migracij prispeva raziskavo o udeležbi mlajših odraslih priseljencev v javnem prostoru. Dosedanje raziskave vloge javnega prostora v življenju priseljencev v Nemčiji so se osredotočale na večje deželne prestolnice, kot sta Berlin in Hamburg. Literature o srednje velikih in manjših mestih primanjkuje še zlasti v povezavi z mladimi priseljenci. Članek želi to vrzel zapolniti, zato obravnava percepcije in vsakdanje življenje mlajše generacije v srednje velikem nemškem mestu Oldenburg na Spodnjem Saškem. V študiji, ki izhaja iz de Certeaujeve konceptualizacije prostora (1984) in Harveyjeve »pravice do mesta« (2008), si avtorici zastavljata vprašanje: kako v Oldenburgu mlajši priseljenci uporabljajo javni prostor?
Študija temelji na analizi štirih poglobljenih intervjujev z mladimi priseljenci, starimi med 22 in 25 let, ki so se v mesto pred poldrugim letom oziroma desetimi leti priselili iz Iraka, Vietnama in Irana. Avtorici sta intervjuvali tudi dva zaposlena na Mestnem uradu za priseljence in integracijo. Intervju je razkril, kako malo pozornosti so mladi priseljenci deležni pri družbeni intervenciji in oblikovanju urbane politike. Po rezultatih sodeč udeleženci študije le redko uporabljajo javne prostore; mestno središče je namenjeno predvsem zadovoljevanju potrošniških potreb in družabnih stikov v poljavnih prostorih, kot so npr. kavarne, življenje in dnevne dejavnosti pa se dogajajo na mestnem obrobju. Bolj kot mestno središče mladi priseljenci v prostem času uporabljajo zelene površine na obrobju. Lahko bi rekli, da je socialni vidik prostora pomembnejši od njegove materialnosti. 
Intervjuvanci so Oldenburg in njegove prebivalce opisali kot prijateljske, kot manj prijazne doživljajo le stike s starejšimi meščani. Avtorici z dobljenimi rezultati ne želita posploševati izkušenj mlajših odraslih priseljencev, temveč podati le bežen vpogled v njihove izkušnje z življenjem v srednje velikem mestu in z njimi prispevati k nadaljnjim raziskavam. Rezultati širše zasnovane študije bi lahko imeli številne praktične posledice, še zlasti bi z večjim upoštevanjem potreb mladih priseljencev lahko vplivali na krajevno politiko.