Uporaba storitev socialnih omrežij med Slovenci po svetu

Da bi dobila vpogled v uporabo storitev socialnih omrežij (SSO) med različnimi fazami migracijskega procesa, sta avtorja pregledala spletne skupine na Facebooku (N = 270) in izvedla anketo med slovenskimi migranti (N = 629). SSO pomagajo migrantom vzpostaviti nova razmerja z migranti v namembni državi, kar jim lahko pomaga med spoprijemanjem z obdobji osamljenosti v postmigrantski fazi. Spletne skupine so pomemben vir informacij o destinaciji in pomagajo pri informiranemu odločanju v predmigrantski fazi. Migranti imajo v postmigrantski fazi manjše skrbi glede zasebnosti in zaznavajo višjo regulativno zaščito svoje zasebnosti kot v ustaljeni fazi.
KLJUČNE BESEDE: socialna omrežja, Facebook, migranti

V preteklosti razmere prenekaterima Slovencu ali Slovenki niso prizanašale in so bile povod za odhod v svet. V iskanju boljšega življenja so odhajali z malo ali nič informacijami o destinaciji. Danes so migracije drugačne, s pomočjo storitev socialnih omrežij (SSO) se v relativno kratkem času lahko pridobi informacije, napotke in usmeritve za delo v tujini.
V prispevku avtorja poročata o eni prvih študij o uporabi SSO med slovenskimi migranti v različnih fazah migracijskega procesa. Migracijski proces se deli na štiri ključne faze: predmigracijska faza, faza potovanja, postmigracijska faza in ustaljena faza. Da bi dobila vpogled v teme, o katerih slovenski migranti razpravljajo v različnih fazah migracijskega procesa, sta najprej pregledala spletne skupine na Facebooku (N = 270). Nato sta, da bi ugotovila razlike med percepcijami o SSO slovenskih migrantov v postmigracijski in ustaljeni fazi, med njimi izvedla anketo (N = 629). Rezultati pregleda spletnih skupin na Facebooku podpirajo obstoječo literaturo o uporabi tehnologije v migracijskem procesu. Manjšo pogostost tem, povezanih s fazo potovanja, je mogoče pripisati pretežno zakonitim migracijam slovenskih migrantov in alternativnim kanalom za pridobivanje informacij o potovanjih. SSO lahko migrantom pomagajo pri vzpostavljanju novih odnosov z migranti v namembni državi. Čeprav taki odnosi ne morejo nadomestiti novih odnosov z lokalnimi prebivalci, pa lahko priseljencem pomagajo, da se izognejo obdobjem osamljenosti v postmigracijski fazi ali da se z njimi spopadejo. Spletnih skupin lokalno prebivalstvo praktično ne obiskuje, zato preko njih migranti ne morejo navezati stikov z lokalnim prebivalstvom. Spletne skupine se zdijo za potencialne migrante pomemben vir bolj ali manj natančnih informacij o destinaciji (npr. informacije o iskanju in ohranjanju zaposlitve). Ker se zdi, da potencialni migranti pogosto sodelujejo v spletnih skupinah, jim te lahko pomagajo pri odločitvi o migraciji.
V študiji avtorja nista opazila nobenih pojavov, ki bi spodbujali etnične napetosti med migranti in lokalnim prebivalstvom. Člani spletnih skupin so namreč bolj zainteresirani za promocijo svoje domovine in kulture, npr. z deljenjem objav o dosežkih in lepotah Slovenije. Rezultati ankete med slovenskimi migranti podajajo nekatere nove ugotovitve. Visoka skrb za zasebnost nakazuje na to, da je respondentom zanjo mar. Rezultati kažejo tudi, da slovenski migranti ponudnikom socialnih omrežij ne zaupajo povsem in da se jim z zasebnostjo povezana regulativa ne zdi zadostna. Primerjava med odgovori migrantov v postmigracijski in ustaljeni fazi nakazuje, da imajo migranti v postmigracijski fazi manjše skrbi glede zasebnosti in zaznavajo višjo regulativno zaščito svoje zasebnosti kot v ustaljeni fazi. V zaključku so podane praktične implikacije raziskave in napotki za prihodnje raziskave.