51 / 2020
Laure Zarif Keyrouz
Mobilnost in identiteta v umetnosti in literaturi Etel Adnan
Članek temelji na literarni analizi dveh knjig Etel Adnan, in sicer V srcu srca druge države (In the Heart of the Heart of Another Country) in Mesta in ženske (Pisma Fawwazu) (Cities&Women, Letters to Fawwaz) ter osebnem intervjuju z umetnico iz leta 2018. Osrednja tema članka je preučevanje vpliva nomadstva v umetnosti in literaturi Etel Adnan. Umetnica izhaja iz nomadske kulture in se je kot intelektualna nomadka iz Libanona najprej preselila v Pariz, nato v Kalifornijo, ko pa se je končno vrnila v Libanon, je morala državo zaradi državljanske vojne znova zapustiti. Njena navdihujoča odprtost izhaja iz nomadskega načina življenja, ki ustvarja stanje béance, kar, kot predvideva Bourauoi, pomeni »svobodo od meja«.
KLJUČNE BESEDE: nomadstvo, mobilnost, identiteta, umetnost, literatura
Več ...
Leta 1925 v Bejrutu rojena Etel Adnan zase trdi, da izhaja iz nomadske kulture. Iz Libanona se je najprej preselila v Pariz, kjer je diplomirala iz filozofije in estetike, študij pa pozneje nadaljevala najprej na univerzi Berkeley v Kaliforniji, nato pa na univerzi Harvard v Cambridgu. Med letoma 1952 in 1978 je na kolidžu San Rafael Dominican v Kaliforniji poučevala filozofijo umetnosti. Po vrnitvi v Libanon je delala kot novinarka, nato pa je morala zaradi vojne še enkrat zapustiti domovino.
Članek se ukvarja z vprašanjem, kako se »nomadstvo« Etel Adnan odraža v njeni umetnosti in literaturi, zlasti v delih In the Heart of the Heart of Another Country in Of Cities & Women (Letters to Fawwaz). Avtorica v svojih delih prepleta umetnost in literaturo obiskanih krajev, ustvarja presečišče med kulturami in poudarja pomen »trka« različnih vizualnih umetnosti in verbalnega jezika. Nomadstvo, ki je zanjo navdihujoča prednost – pomeni namreč osvoboditev od meja in omejitev stalnega doma – se posledično odraža v njenem delu. Kot otrok muslimanskega očeta in ortodoksne krščanske matere, ki sta izhajala iz različnih kultur in držav, se od nekdaj sooča z družbenozgodovinsko impliciranimi mejami: tako spolnih vlog in jezika kot vere in politike.