51 / 2020
Joan Lacomba, Mourad Aboussi
Migracijske in razvojne organizacije: Diverzifikacija civilne družbe in javnih politik v Španiji
Povezava med spremembami javne politike v zadnjih desetletjih in vplivom naraščajočega števila priseljencev v Španiji je imela transformativen učinek na tretji sektor. Vladni trend zunanjega najemanja vodstvenih kadrov mednarodnih razvojnih kooperativnih programov in socialnih služb je dobršen del odgovornosti države prevalil na ramena civilnodružbenih organizacij. Novi kontekst je prinesel napetosti in spremembe v načinu delovanja in organiziranja. Članek, ki temelji na dveh raziskovalnih projektih, obravnava prilagoditve in spremembe v odnosih med glavnimi protagonisti na področju migracij in razvoja.
KLJUČNE BESEDE: Španija, civilna družba, priseljenci, nevladne razvojne organizacije, združenja, javne politike
Več ...
Članek, ki temelji na ugotovitvah dveh v enaki meri kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih projektov, izvedenih v Španiji, obravnava spremembe in nove oblike odnosov med glavnimi protagonisti na področju migracij in razvoja. Ena najzanimivejših sprememb v zadnjih dveh desetletjih na področju tretjega sektorja v Španiji je bil, skupaj z reakomodacijo drugih akterjev, ki niso veliko starejši od prišlekov (NVRO-ji), vstop novih akterjev na prizorišče civilne družbe (priseljenska združenja). Njihova skupna prizadevanja in prispevki za ustvarjanje trdnejše, bolj raznolike civilne družbe so pogosto neznani.
Članek začenja hipoteza, da se tako spremembe, ki vplivajo na odnose med državo in civilno družbo, kot tudi vplivi določenih javnih politik razločno zrcalijo v preurejanju tretjega sektorja. Zato sta avtorja v članku na različnih mestih prikazala, kako se razvojne in priseljenske organizacije vključujejo v španski tretji sektor, pri čemer sta upoštevala tako kompleksnost tega sektorja kot tudi raznolikost vseh udeležencev. Analizirata tudi pomen in težavno povezovanje med NVRO-ji in priseljenskimi združenji, pri čemer se osredotočata na učinek javnih sorazvojnih politik na spreminjanje odnosov med organizacijami v smislu večje organizacijske prepoznavnosti in transnacionalizacije. Njune ugotovitve potrjujejo pomembnost političnih priložnosti, ki jih skupaj z oblikovanjem in implementacijo specifičnih sorazvojnih politik poraja institucionalizacija razvojnih kooperativnih politik in priseljenskih politik. V tem smislu so nevladne razvojne organizacije, ki so še zlasti usmerjene k mednarodnemu razvojnemu sodelovanju, sčasoma dobile vodilno vlogo v upravljanju sredstev in programov, namenjenih priseljencem, hkrati pa so stkale nove vezi z drugimi civilnodružbenimi organizacijami, kot so proimigrantske nevladne organizacije in še zlasti priseljenska združenja.