Trst in transnacionalne identitete Louisa Adamiča

Članek s pomočjo prizadevanj slovenskega priseljenca v Združene države in svetovno znanega pisatelja Louisa Adamiča, da bi krmaril med svojima dvema identitetama, jugoslovansko in ameriško, kaže, kaj v praksi pomeni transnacionalna identiteta. Na podlagi Adamičevih splošnih zapisov o Trstu in Italiji osvetljuje njegov prehod od vodje diaspore med drugo svetovno vojno do antikolonialista v letih 1946–1951. Analiza Adamičeve aktivistične drže do Trsta omogoča lažje razumevanje transnacionalizma onkraj posameznikovega čezmejnega premika oziroma posameznikove trenutne identitetne opredelitve. Adamičeva prizadevanja, da bi vlado ZDA prepričal o nujnosti jugoslovanskega nadzora Trsta, omogočajo vpogled v delovanje transnacionalizma kot identitete v gibanju.
KLJUČNE BESEDE: Adamič, diaspora, antikolonializem, Tito, transnacionalni aktivizem

Analiza Adamičevega aktivizma v obdobju od druge svetovne vojne do njegove smrti leta 1951 omogoča nov vpogled v delovanje transnacionalizma na individualni ravni. V različnih načinih Adamičevega podpiranja jugoslovanskih zahtev do pristanišča Trst, ki je pozneje pripadlo Italiji, se kaže, kako je spreminjajoči se odnos med njegovo matično domovino in državo, v katero je emigriral, vplival na njegovo politično dejavnost. Med vojno je Adamič podpiral levičarsko vizijo jugoslavizma, po kateri naj bi južni Slovani vzpostavili narod etnično in politično enakopravnih pripadnikov. Adamič je vztrajal v prepričanju, da bo Tito ta cilj tudi uresničil, Trst pa bo postal glavno trgovsko središče nove Jugoslavije. Če bi Amerika zagotovila pomoč Jugoslaviji in jo naredila za svojo trgovsko partnerico, bi nova država po Adamičevem mnenju sčasoma prešla iz komunističnega v demokratični režim. Ko je postalo jasno, da namerava vlada Združenih držav Trst dodeliti svoji nekdanji sovražnici, ne pa svoji novi prijateljici Jugoslaviji, je Adamič o Trstu začel govoriti kot o primeru ameriškega imperializma.