Nadzor in preganjanje slovenskih antifašistov v Argentini: Zarotniško delovanje oblasti pri spopadanju z »nezaželenimi« priseljenci

Zaradi nasprotovanja fašistični politiki v Julijski krajini, pa tudi fašizmu nasploh, je fašistična Italija skrbno nadzorovala slovenske izseljence iz Julijske krajine v tujini. Avtor v prispevku najprej prikaže italijanski nadzor nad dejavnostmi emigrantskih društev v Argentini, sledi analiza argentinskega pritiska nad levičarskimi izseljenci in izročanje njihovih dosjejev Italiji, na koncu pa pozornost posveti antifašistični dejavnosti izseljenk. Avtor ugotavlja, da je bil italijanski zunajteritorialni nadzor odvisen od transnacionalnega angažmaja izseljencev, ki se je povečal v času intenzivnega zatiranja manjšine v Julijski krajini.
KLJUČNE BESEDE: fašistični nadzor, izseljenci iz Julijske krajine, antifašizem, angažirani izseljenci, zunajteritorialni nadzor nad izseljenci

Italijanska strategija nacionalne bonifikacije oz. čiščenja slovenskega in hrvaškega prebivalstva ter njegove nadomestitve z italijanskim je v Julijski krajini povzročila množično emigracijo »drugorodnega« prebivalstva. Izseljence iz te dežele je, ne glede na politično usmerjenost, povezoval antifašistični boj. Zaradi javnega obsojanja fašistične politike v Julijski krajini so italijanske oblasti budno spremljale njihova gibanja celo v oddaljeni Argentini, ki je zanje postala glavna čezoceanska država priselitve. Medtem ko je Italija nadzorovala kakršnokoli nasprotovanje politiki fašističnega režima, je Argentino zlasti skrbela dejavnost levičarskih izseljencev, ki so se vključevali v argentinsko delavsko gibanje in v tamkajšnjo komunistično stranko. Preganjanje levičarskih aktivistov se je še zlasti zaostrilo po puču generala Uriburuja, ki je v Argentini uvedel vojaško diktaturo. Tudi po koncu vojaškega režima se policijsko preganjanje ni prenehalo, temveč se je še poglobilo. Argentinske oblasti so fašistični Italiji v tem času posredovale kartoteke zaprtih aktivistov, te pa so sprožile postopke za nadaljnje preiskave političnih prestopnikov. Dosjeji, ki jih je zbral fašistični režim, kažejo, da so bili med tistimi, ki so jih nadzorovali, tudi taki, ki niso bili posebej angažirani. Avtor v članku poudarja, da se je zunajteritorialni nadzor Italije nad izseljenci okrepil v času, ko je bila represija nad manjšino v Julijski krajini najbolj ostra.