Ilegalne migracije iz hrvaškega dela Istre med letoma 1945 in 1968

Avtor v članku obravnava ilegalno izseljevanje iz hrvaškega dela Istre od konca druge svetovne vojne do konca šestdesetih let 20. stoletja. Migracije, ki jih v članku obravnava s pomočjo metode ustne zgodovine in jih dopolnjuje z maloštevilnim arhivskim gradivom, so bile po letu 1945 posledica političnega in ekonomskega stanja, pozneje pa so prevladovali predvsem ekonomski motivi. Opozarja, da je treba razlikovati med eksodusom in ilegalnim izseljevanjem, dvema procesoma, ki sta se odvijala neodvisno eden od drugega. Poudari, da se je o ilegalnem izseljevanju vse do začetka 21. stoletja zelo malo govorilo in pisalo, prav tako o tej temi ni literature, neraziskano pa je tudi arhivsko gradivo.
KLJUČNE BESEDE: ilegalne migracije, Istra, faze ilegalnih migracij, ustna zgodovina

Ilegalno izseljevanje iz Istre je pojav, o katerem se je v hrvaškem zgodovinopisju druge polovice 20. stoletja zelo malo pisalo ali govorilo, se pa temi veliko več pozornosti posveča na začetku 21. stoletja. Prav tako je zelo malo literature, neraziskano pa je tudi arhivsko gradivo. Ilegalno izseljevanje se je pogosto označevalo kot eksodus ali pa kot njegov del. Vendar sta ilegalno izseljevanje in eksodus dva paralelna procesa, ki sta se odvijala neodvisno eden od drugega. Čeprav so se posamezne faze eksodusa in ilegalnega izseljevanja med seboj prepletale, sta oba obdržala svoje značilnosti. Avtorjev glavni metodološki pristop za razumevanje in pojasnjevanje modalnosti in načinov ilegalnih pobegov iz Istre od konca druge svetovne vojne do konca šestdesetih letih 20. stoletja je bilo ustno izročilo. Z njegovo pomočje je opisal del takratnega družbenega vzdušja v Istri, ki je Istrane nagnalo k prebegu. Pri preverjanju spoznanj, do katerih je prišel s terenskim delom, je uporabljal tudi arhivsko gradivo, ki je dopolnilo in potrdilo pridobljena spoznanja. V petdesetih letih, po resoluciji informbiroja, še zlasti pa v šestdesetih letih 20. stoletja, se je stanje spremenilo. Takrat je Jugoslavija izšla iz obdobja totalitarizma in se postopoma liberalizirala in demokratizirala. Zaradi postopnega odpiranja meja in liberalizacije potnih listin je bilo ponovno mogoče prečkati meje. Dejanskega števila ilegalnih prebežnikov, tako iz Istre kot iz Hrvaške ali Jugoslavije, nimamo; arhivsko gradivo je namreč nepopolno, pa tudi informacije so odvisne od posameznih avtorjev. Avtor opaža, da so bili vzroki prvih dveh faz ilegalnih izseljevanj odvisni od političnih in ekonomskih razmer v Istri. Ker se je v drugi polovici petdesetih let struktura beguncev iz Jugoslavije spremenila, so v naslednjih dveh fazah izseljevanj prevladovali različni motivi. Ti begunci niso več okarakterizirani kot politični begunci, večina med njimi namreč ni bila povezana s politiko. Pri večini so glavni razlog za beg ekonomski motivi. H kompleksnosti čezmejnega prebega prispeva približno deset kategorij istrskih prebivalcev, posredno ali neposredno povezanih z ilegalnimi izseljevanji. Avtor tudi te begunce deli v tri kategorije.