Krimigracije v Sloveniji

IZVLEČEK

Avtorici v članku obravnavata »krimigracijo« (tj. kriminalizacijo migracij) v Sloveniji. Raziskujeta elemente kriminalizacije migracij v pravnem okviru, institucijah in politikah. Uokvirjanje tematike na normativni ravni institucij analizirata skupaj s pregledom izvajanja konkretnih postopkov v praksi, analizo političnih in strokovnih mnenj pa združujeta z analizo učinkov, ki jih imajo krimigracije na migrant(k)e. Ugotavljata, da izkušnje oseb, ki migrirajo, s krimigracijskimi ukrepi potrjujejo, da migracijska politika v Sloveniji, tudi kot posledica izvajanja smernic EU, postaja strožja in vedno bolj usmerjena v povečevanje kriminalizacije migracij.
KLJUČNE BESEDE: krimigracije, Slovenija, migracije, azil

Empirični del članka temelji na dvanajstih poglobljenih polstrukturiranih intervjujih. Izkušnje oseb, ki migrirajo, s krimigracijskimi ukrepi namreč dodatno potrjujejo, da migracijska politika v Sloveniji, tudi kot posledica izvajanja smernic EU, postaja strožja in vedno bolj usmerjena v povečevanje kriminalizacije migracij. Prispevek je prvi celoviti pregled stanja in zapolnjuje vrzel v raziskavah kriminalizacije migracij v Sloveniji. Pristop h kriminalizaciji migracij je sociološki, poudarek pa na aktualnem trendu konstrukcije migrantov kot »simboličnih napadalcev« oziroma kršiteljev zakona. Z analizo posledic povečane uporabe ukrepov kazenskega pregona za obravnavo »problematike migracij« članek ponazarja socialnoekonomsko izključenost in zanikanje človekovih pravic migrantk in migrantov. Avtorici raziskujeta, ali migracijska politika v Sloveniji postaja strožja in gre v smeri povečane kriminalizacije migracij, v kolikšni meri gre za posledico izvajanja širših politik EU oziroma koliko je širši okvir EU bistven tako za razumevanje sedanjega stanja kot tudi za napovedovanje prihodnjih trendov. Izvajanje krimigracijskih politik, kot sta npr. povečan nadzor meja in prisilno vračanje, povzroča diskriminacijske učinke in nespoštovanje pravic migrantov. V kontekstu vloge Slovenije kot države članice EU, ki upravlja zunanjo šengensko mejo, so ugotovitve avtoric odsev širših vprašanj krimigracijskih procesov v Evropi in drugod.