Vloga »izvornega« prostora v narodnostnem opredeljevanju: primer devetih »slovenskih« izseljencev in njihovih potomcev, živečih v Mendozi v Argentini

Povezanost skupinske identitete neke družbene skupine s prostorom, v katerem biva, se oblikuje skozi družbene odnose in ne izhaja iz prostora samega. Izseljenci in njihovi potomci so v stalni razdvojenosti med odnosi, ki jih imajo z večinsko družbo, in odnosi znotraj izseljenske skupnosti in družine; s tem tudi v stalni razdvojenosti med »izvorno«in novo domovino. Navezanost oziroma pripadnost »izvornemu« prostoru se tesno povezuje s pripadnostjo »izvorni« kulturi oziroma »izvorni« etnični (narodni) identiteti, čeprav odnos ni vedno linearen. Največkrat je tudi težko ali nemogoče razlikovati med miljejem prostora in kulture, med občutki teritorialne vezanosti ali pripadnosti in etnično ali nacionalno samozavestjo.