Identitete in pripadnosti »druge generacije migrantk«

Članek obravnava proces oblikovanja etničnih in kulturnih identitet ter pripadnosti na primeru »migrantk druge generacije« iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. V njem avtorica poudarja subjektivnost percepcij, kompleksnost identitetnih samoopredeljevanj in vlogo okolja (vrstniških skupina, družine). Obravnava tri tesno povezane, pa vendar ločene teme: težavnost monoetničnega opredeljevanja, dejstvo, da etnične meje ne sovpadajo nujno s kulturnimi, kompleksnost samoopredelitvenega procesa in identitetno mešanost. Članek zanika predpostavko o kulturni asimilaciji »migrantk druge generacije« in kot pomembna dejavnika poudari spol in religijo ter njun »vmesni« položaj.
KLJUČNE BESEDE: kulturna identiteta, etnična identiteta, mešane identitete, druga generacija migrantk, ženske.

Članek obravnava proces oblikovanja etničnih in kulturnih identitet ter pripadnosti na primeru »migrantk druge generacije« iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji in na­slavlja tri tesno povezane, pa vendar ločene teme, in sicer: (1) problematičnost mono­etničnega opredeljevanja, (2) dejstvo, da etnične meje nujno ne sovpadajo s kulturnimi in (3) kompleksnost samoopredelitvenega procesa ter identitetno mešanost. Članek zanika predpostavko o kulturni in etnični asimilaciji »migrantk druge generacije« in poudari obstoj hibridnih in mešanih kulturnih identitet, ki pa niso statične, temveč spremenljive in situacijske. S stališča procesa identitetnih samoopredeljevanj se med drugim kot pomembni izpostavijo spol, religija in vpliv širšega okolja (vrstniške skupina in izvorne družine), pa tudi (religija in etničnost) partnerja/moža. Dalje, pripovedi »migrantk druge generacije« izpričujejo nesovpadanje kulturnih in etničnih meja oz. kulturne in etnične identitete ter neprekrivnost državljanske zavesti in etnične ter kulturne pripadnosti. »Vmesni« identitetni položaj »migrantk druge generacije« je razviden tako v terminologiji in teoriji kot empirični raziskavi.