Napoteno delo ter varnost in zdravje pri delu: Pregled literature

Članek prinaša pregled literature s področja napotenih delavcev ter varnosti in zdravja pri delu (VZD). Čeprav ranljivi položaj napotenih delavcev obravnava literatura o napotitvah, splošne dejavnike tveganja VZD, vključno s tistimi o migrantskih delavcih, pa literatura o varnosti in zdravju pri delu, se oba segmenta komajda prekrivata. Prav zato se pojavlja potreba po proučitvi poklicne varnosti in zdravja napotenih delavcev v celotni Evropski uniji. Podrobneje bi morali raziskati tudi tiste socialne dejavnike, ki vplivajo na zdravje in varnost pri delu, kot so zaposlitvena razdrobljenost in prekarnost ter različne oblike čezmejne zaposlitvene mobilnosti, med katere sodijo napotitve delavcev.
KLJUČNE BESEDE: napoteno delo, Evropska unija, varnost in zdravje pri delu, pregled literature

Direktiva o napotitvah delavcev (96/71/EC) (PWD) iz leta 1996 je bila namenjena regulaciji začasne delovne mobilnosti na skupnem evropskem trgu. Po širitvi Evropske unije leta 2004 je naraslo število napotitev iz držav Srednje in Vzhodne Evrope z nižjim prihodkom v države z višjim prihodkom; leta 2015 je doseglo že številko 1,5 milijona. Število napotitev je sovpadlo z naraščajočim zanimanjem za obravnavani družbeni pojav. Avtorica podaja pregled obstoječe literature o napotitvah ter zdravju in varnosti pri delu, in sicer akademskih člankov, monografij, študij in uradnih poročil o napotitvah delavcev ter zdravju in varnosti pri delu. Poleg splošne direktive napotitve delavcev urejajo tudi Direktiva o uresničevanju in številne odločitve Evropskega sodišča, v katerih je VZD obravnavana na mednarodni, evropski in državni ravni. Kljub temu pa je za uresničevanje zdravja in varnosti pri delu pomembna predvsem državna raven, na kateri se razvijajo kompleksni sistemi zdravja in varnosti. Pregled je pokazal obstoj dveh ločenih segmentov literature o omenjeni tematiki: rastoče število del o napotitvah in obsežen sklop literature o zdravju in varnosti pri delu z vidika različnih disciplin. Iz pregleda literature je razvidno, da sta zdravje in varnost na delovnem mestu odvisna od številnih dejavnikov, kot so struktura podjetja, postopki, šolanje, artefakti, osebje, vključeno v proces nadzorovanja ZVD praks, pa tudi sami zaposleni. Na ZVD prav tako vplivajo spremembe v naravi dela, kot so fragmentacija dela in zunanji izvajalci; podjetja z dolgimi dobavnimi verigami, ki delujejo na različnih ravneh, lahko namreč upoštevajo drugačne ZVD standarde. Literatura o ZVD in migracijah je dragocen vir za proučevanje varnosti pri delu migrantskih delavcev (Sargeant, Tucker 2009), pri čemer so pomembni migracijski dejavniki, značilnosti migrantov in razmere v deželah sprejema. Čeprav literatura o napotitvah omenja različne dejavnike, kot so pogoji zaposlovanja, delovne in bivalne razmere, socialna zaščita in zastopanost delavcev, ki lahko zvišujejo tveganje za ZVD napotenih delavcev, trenutno o tem ni nobene študije, kar pomeni, da v literaturi o varnosti in zdravju pri delu napotenih delavcev obstaja vrzel. Za študijo o napotenih delavcih kot posebni zvrsti migrantskih delavcev bi bili uporabni podatki s kazalci njihove ranljivosti. Dejavnike razlikovanja med napotenimi in drugimi migrantskimi delavci bi morale dopolnjevati analitične študije, s pomočjo katerih bi dobili celovitejšo podobo njihovega položaja in podrobnejši opis ranljivosti in tveganj, povezanih z njihovim zdravjem in varnostjo pri delu.