Varnost in zdravje pri delu v transnacionalnih delovnih prostorih: Primer napotenih delavcev

Članek predstavlja rezultate empirične študije o varnosti in zdravju pri delu napotenih delavcev v transnacionalnih in večjezičnih delovnih prostorih. Razprava temelji na podatkih, pridobljenih s polstrukturiranimi intervjuji s ključnimi deležniki v Sloveniji, ki jih avtorici analizirata s pomočjo 'pristopa večplastne ranljivosti' (layered vulnerability approach; Sargeant, Tucker 2009). Članek prinaša vpogled v multiple ranljivosti napotenih delavcev, ki so pogosto napoteni na opravljanje dela v nevarnih sektorjih in izpostavljeni številnim zdravstvenim tveganjem, ponuja pa tudi nekaj rešitev za zmanjšanje njihove ranljivosti, med drugim tudi vlogo in pomen učinkovitega širjenja informacij in ozaveščanja.
KLJUČNE BESEDE: napoteni delavci, varnost in zdravje pri delu, transnacionalni delovni prostori, ranljivosti, Slovenija

Mobilnost in napotitve delavcev so rezultat skupnega evropskega trga, ki temelji na prostem pretoku oseb, blaga, kapitala in storitev. Posledica vstopa Slovenije v EU pri pretoku delovne sile je uvedba številnih novosti in oblik zaposlovanja – tako v okviru držav članic EU kot tudi v odnosu do državljanov nečlanic EU. Število napotenih delavcev v Slovenijo in iz nje iz leta v leto narašča, največ napotenih delavcev iz Slovenije dela v gradbeništvu. Posledica stalne rasti števila napotenih delavcev je tudi povečanje števila zlorab in kršitev pravic, pri tem pa so kršitve na področju varnosti in zdravja pri delu napotenih delavcev med bolj perečimi in najmanj raziskanimi področji v povezavi z napotovanjem delavcev.V članku so predstavljeni rezultati empirične študije o varnosti pri delu in zdravju napotenih delavcev v transnacionalnih in večjezičnih delovnih prostorih. Razprava temelji na podatkih, pridobljenih z metodo opazovanja z udeležbo in s polstrukturiranimi intervjuji s ključnimi deležniki v Sloveniji. Podatke avtorici analizirata s pomočjo 'pristopa večplastne ranljivosti' (layered vulnerability approach; Sargeant, Tucker 2009). Članek prinaša vpogled v multiple ranljivosti napotenih delavcev, ki so pogosto napoteni na opravljanje dela v nevarnih sektorjih in izpostavljeni številnim zdravstvenim tveganjem. Ponuja nekaj rešitev za zmanjšanje njihove ranljivosti ter poudari vlogo in pomen učinkovitega širjenja informacij in ozaveščanja.Avtorici v članku ugotavljata, da je ranljivost napotenih delavcev, zlasti pri delu v nevarnih in fizično zahtevnih sektorjih, kamor so delavci največkrat napoteni, večplastna (Pacolet, De Wispelaere 2016). Ranljivost je povezana z njihovimi osebnimi lastnostmi, njihovim zaposlitvenim statusom, s socialnoekonomskimi razmerami v državi zaposlitve kot tudi državi napotitve in posebnostmi delovnega mesta. Ugotavljata, da je ranljivost napotenih delavcev povezana tudi z začasnostjo opravljanja dela v tujini, zaradi česar so tako delavci kot tudi delodajalci pogosto premalo pozorni na varnost in zdravje pri delu ter na dolgoročne finančne, zdravstvene in psihološke posledice, ki lahko ob tem nastanejo.