Napoteni delavci med kazualizacijo dela in prekarizacijo migracij

Članek obravnava spremembe na področju dela, kazualizacije dela in prekarizacije migracij; osvetljuje tako povezave med omenjenimi pojavi kot tudi družbene posledice njihovega prepletanja, npr. dvojno prekarnost migrantskih delavcev. Preučuje tudi pomen sodobnih migracijskih politik, ki vodijo k širjenju prekarnosti in prinašajo temu primerno delavsko zakonodajo. Članek se z obravnavo evropskega konteksta na napotene delavce osredotoča kot na primer konvergence omenjenih procesov, pa tudi kot na empirični prostor družbenega raziskovanja. Ta se ukvarja z novimi oblikami prekariata in razslojenosti ter s transformacijo migracijskih politik, vedno bolj osredotočenih na začasnost in krožnost.
KLJUČNE BESEDE: prekarizacija, spremembe dela, migracije, napoteni delavci

Med družbenimi spremembami in spremembami na področju dela na globalni ravni izstopata kazualizacija dela in prekarizacija migracij. Strukturna prekarizacija dela, ki je povzročila radikalno komodifikacijo delovnih razmerij, se je med ekonomsko krizo še poglobila in presegla prekarne zaposlitve »prve generacije«, prizadela pa tako stalno naseljene migrantske delavce kot prihajajoče migrante. Prvi so doživeli ostrejše mehanizme izključevanja, drugi pa strožjo selekcijo in restriktivne mehanizme.Prekarizacija migracij se kaže v globalizaciji restriktivnih migracijskih politik, spodbujanju začasnih migracij, povezovanju migrantov z določenimi vlogami na trgu dela in vzponu rasizma. Vodilno vlogo pri tem so odigrale migracijske politike, v številnih evropskih državah so migrantski delavci podvrženi dvojni prekarizaciji: pri samem delu in v zakonodaji. Razpeti med togost migracijske in fleksibilnost delovne zakonodaje so v kontekstu fleksibilnega kapitalizma in ekonomske stagnacije čez noč postali gostujoči delavci. Ponekod je povzročil zlitje različnih migracijskih politik v eno samo selektivno, restriktivno in represivno migracijsko politiko.Kazualizacija dela in prekarizacija migracij se pogosto povezujeta in prepletata, kar prispeva k rasti začasnih migracij. Napoteni delavci so primer strukturne kazualizacije dela ter podlaga za pogodbeno prekarnost in delovno fleksibilnost. Napotovanje delavcev je mehanizem diferencirane eksploatacije dela, saj so prav napoteni delavci deležni različnih delovnih razmer in stratificiranih pravic. Napotovanje je del globalnega procesa spreminjanja družbenih pravic še zlasti v primerih zlorabe.Napotovanje delavcev je oblika »skrite migracije«. Migracijo je v formalnem smislu nadomestil pojem mobilnosti; napotenega delavca se ne obravnavana kot migranta, temveč kot mobilnega, fluidnega delavca v stalnem gibanju. Zaradi svoje družbene narave je slabo povezan z lokalnim okoljem, s sindikati in z združenji, zaradi česar v večinski družbi neviden lebdi v nekakšni družbeni apneji.