Raziskovanje slovenskega izseljenstva v luči spolno obeleženih migracij

Članek predstavlja, kako so izseljenke iz Slovenije in priseljenke v Slovenijo postale pomemben del migracijskih raziskav Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ter drugih institucij. Raziskave spolno obeleženih migracij so namreč razkrile tako različne načine strukturiranja razmerij moči, družbenih praks in institucij, organiziranih po spolnem načelu, kot subjektivne procese konstrukcije identitet v kontekstu migracij. Članek pri osredotočanju na metodološki razvoj poudarja narativni in avtobiografski pristop, ki je v analizo migracij vnesel glasove nekdanjih in sedanjih migrantk ter različne discipline obogatil z osebnimi izkušnjami, individualnimi interpretacijami in s paleto čustev žensk na poti.
KLJUČNE BESEDE: spol, migracija, slovenske migrantke, metodologija

Članek opisuje do zdaj raziskane značilnosti ženskih migracij ter poti raziskovanja slovenskih izseljenk oziroma spolno obeleženih migracij. Prikazuje, kako so se v procesu odkrivanja zgodovinske in sodobne prisotnosti žensk v migracijah ter z upoštevanjem spola kot družbenega generatorja razmerij moči in diskriminacije tako v svetu kot pri nas številne discipline obogatile, izoblikovali pa so se tudi številni interdisciplinarni metodološki pristopi in povezave. Avtorica ugotavlja, da začetki raziskovanja ženskih migracij ter pomena spola kot dejavnika migracijskih procesov pri nas niso zaostajali za svetovnimi trendi, le financiranje in posledično obseg raziskav sta (bila) bistveno manjša. Navaja vodilne raziskovalce in raziskovalke ter kompleksnost raziskovalnih tematik, ki so jih zastavljali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, in se osredotoča na tiste metodološke pristope, ki so pomenili odločilen zasuk v raziskovanju ženskih migracij in migracij nasploh. Raziskovanje subjektivnih izkušenj migracijskega procesa na podlagi pripovedi, pričevanj, korespondenc in drugih osebnih gradiv je na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Mirovnem inštitutu, Filozofski fakulteti in tudi drugih institucijah postalo eno ključnih konceptualnih in metodoloških raziskovalnih usmeritev. Pomemben premik v razvoju migracijskih študij pri nas je prinesla – tako z zgodovinskega kot s sodobnega stališča – tudi konceptualna združitev raziskovanja izseljevanja iz Slovenije in priseljevanja v Slovenijo. Raziskovalne pristope, ki upoštevajo nerazdružljivost izseljenskih in priseljenskih vidikov migracij in ki konceptualno povezujejo zgodbe in izkušnje tistih, ki odhajajo, in tistih, ki prihajajo, je treba v kontekstu spolno obeleženih migracijskih procesov dopolniti z raziskavami prisilnih migracij, prebežništva in begunstva. To je še zlasti pomembno v času po t. i. »begunski krizi« 2015–2016, ko je poznavanje lastne zgodovine begunstva in prebežništva postalo temelj za razumevanje sodobnih fenomenov prisilnih migracij.