Slovensko izseljevanje v Argentino v komunikološki perspektivi: Slovensko podporno društvo v Cordobi

Avtorji v članku obravnavajo slovensko imigracijo v argentinsko Cordobo v 20. stoletju ter razvoj pod takratno mutualistično paradigmo ustanovljenih institucij. Predstavijo študijo odnosa med organizacijsko kulturo ter notranjo komunikacijo Slovenskega podpornega društva iz Cordobe, leta 1940 ustanovljenega iz želje po etničnem mutualizmu s ciljem ohranitve slovenske identitete. Diagnoza odnosov je pokazala vpliv političnih sprememb na doseganje korporativnih ciljev. Odnos med podsistemi je vzpostavil močno, a hkrati konservativno ter disfunkcionalno organizacijsko kulturo.
KLJUČNE BESEDE: Slovenska imigracija, Argentina, etnični mutualizem, organizacijska kultura, interna komunikacija

Članek raziskuje imigracijo Slovencev v argentinsko Cordobo s posebnim poudarkom na njihovih društvenih dejavnostih. Avtorji najprej predstavijo značilnosti posameznih zgodovinskih migracijskih faz ter pod drobnogled vzamejo institucije, nastale po prvem valu slovenskih migracij iz Gorice v Cordobo. Po kratkem zgodovinskem pregledu institucij, ki so jih ustanovili slovenski priseljenci, se raziskava osredotoči na leta 1940 ustanovljeno Slovensko podporno društvo iz Cordobe oz. na njegove zgodovinske spremembe in razvoj.Institucionalno krizo, s katero se trenutno sooča Društvo, je povzročilo več dejavnikov. Med notranjimi dejavniki izstopajo argentinska ekonomska kriza in diktatura, postopni padec mutualistične paradigme zaradi izboljšanja socialne varnosti, menjava generacij in »argentinizacija« novih članov. Iz zunanje oziroma mednarodne perspektive pa je opazna razlika med potisnimi faktorji prvega migracijskega vala izpred druge svetovne vojne in drugimi povojnimi faktorji ter osamosvajanje Slovenije.Z leti je Društvo opustilo večino vzajemnih storitev ter se omejilo na ohranitev slovenske identitete. Kljub temu pa strategija, ki naj bi zagotovila zadostna sredstva ter podporo za okrepitev slovenske identitete, ni uspela, pri čemer delovanje Društva v primerjavi z institucijami v Buenos Airesu, ki v zadnjem času beležijo večje število sredstev in članov, lahko označimo kot asimetrično in izolacijsko.Slovensko podporno društvo je trenutno na prelomnici, saj se z njegovo konservativno politiko ne strinjajo predvsem mladi člani, ki zahtevajo bolj odprto in kulturno bolj aktivno ustanovo. Iz raziskav je razvidna nesposobnost društva za prilaganje spremembam, kar upravičuje močno, vendar konservativno ter disfunkcionalno organizacijsko kulturo. Prav ta Društvu ne dopušča udejanjanja korporativnih ciljev ter lažjega sodelovanja.