Spremna beseda

Pred nami je nova številka znanstvene revije Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in njegovih rednih ali občasnih sodelavcev iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Podobno kot prva (1990) in peta številka (1994) tudi letošnja ne vključuje celotne ali vsaj delne objave prispevkov zadnjega izmed vsakoletnih znanstvenih srečanj s področja slovenskega izseljenstva, kot je bil sicer običaj. Zbornik referatov mednarodnega simpozija Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje, ki ga je lani organiziral Inštitut za slovensko izseljenstvo v Portorožu, je spričo velikega števila prispevkov namreč izšel v samostojnem zvezku. Odmevnost zbornika - predvsem v deželah, od koder prihajajo tuji udeleženci simpozija - je vsekakor potrdila pravilnost takšne odločitve.

Vsi prispevki, objavljeni v pričujoči številki Dveh domovin, so torej napisani posebej za našo revijo. Izjema so le tri študije. Dve od njih prav tako še nista bili predhodno objavljeni v kakšni drugi publikaciji, ena pa je bila skoraj v celoti že objavljena v zadnji številki revije Meddobje, vendar v slovenskem jeziku, medtem ko jo v naši reviji zaradi primerjalne uporabnosti prinašamo v angleškem prevodu in predelani obliki.

Letošnja številka prinaša šestindvajset prispevkov v treh stalnih rubrikah, in sicer štirinajst razprav in člankov s področja strok, ki so v reviji tudi doslej sodelovale, pet poročil o zanimivejših dogodkih, povezanih z raziskovanjem izseljenske problematike, in sedem knjižnih ocen oziroma predstavitev. Razprave so plod raziskovalnega dela v okviru naslednjih znanstvenih disciplin: splošne zgodovine, demografije, socialne antropologije in literarne zgodovine. Študije tudi tokrat obravnavajo širok spekter doslej še neraziskanih tem s področja slovenskega izseljenstva v različnih obdobjih, od preteklega stoletja do današnjega dne, nekaj prispevkov pa je posvečenih jubilejem. Številka je zanimiva tudi z vidika geografske pestrosti obravnavane tematike, saj se pet prispevkov nanaša na slovensko izseljenstvo v ZDA, štirje govore o Evropi, trije o Južni Ameriki, eden o Avstraliji in eden o virih za preučevanje izseljevanja Slovencev prek tržaškega pristanišča.

Če upoštevamo dejstvo, da se v okviru vseh sodelujočih strok nekoliko aktivneje ukvarja z raziskovanjem slovenskega izseljenstva le okoli petindvajset raziskovalcev v domovini, zamejstvu in izseljenstvu, lahko dosedanji uspeh te revije - zlasti v tujini - pripisujemo predvsem izvirnosti in tehtnosti njenih prispevkov. Glede na precejšnjo razpršenost raziskovalcev slovenskega izseljenstva, ki jih najdemo v najrazličnejših delih sveta, in glede na (čeprav zelo počasi) naraščajoče število sodelujočih znanstvenih disciplin želimo v prihodnjem letniku revije (8/1997) znova razširiti krog njenih sodelavcev tako v geografskem kot v disciplinarnem smislu.

V zvezi s sedanjo dvojezično zasnovo naše in drugih podobno koncipiranih revij se občasno slišijo ugovori nekaterih bralcev iz domovine, češ da slovenski avtorji v domačih revijah ne bi smeli objavljati svojih člankov v tujem jeziku (čeprav s slovenskim povzetkom). Na drugi strani pa bi bili bralci Dveh domovin iz tujine, ki jih je prav toliko kot domačih, mnogo bolj zadovoljni, če bi bili vsi prispevki objavljeni v enem od svetovnih jezikov. Kako zadostiti obema zahtevama hkrati? V prihodnje bomo več skrbi kot doslej posvečali temu, da bo skupni obseg prispevkov v slovenščini uravnotežen s številom prispevkov v tujem jeziku. Ustrezno razmerje bomo lahko dosegli le v primeru, če bodo finančni pogoji izdajanja revije odslej to omogočali. Ker so v Sloveniji prevodi v tuje jezike sorazmerno dragi, želim znova poudariti, da nam bodo avtorji (predvsem seveda tisti iz tujine) v veliki meri olajšali delo, če bodo pisali svoje prispevke za Dve domovini v tujem jeziku in s tem reviji odprli pot do širšega kroga uporabnikov v tujini.

Že samo število prispevkov v letošnji številki kot tudi okvirni načrt prispevkov za naslednjo številko vsekakor zagotavljata kontinuiteto izhajanja Dveh domovin tudi v prihodnje. Za sodelovanje ali podporo pri izhajanju revije se zahvaljujem vsem avtorjem pričujočega zvezka, slovenskemu Ministrstvu za znanost in tehnologijo, uredniškemu odboru in tehnični urednici, založniškemu svetu ZRC SAZU, domačim in tujim uporabnikom in seveda tudi vsem tistim raziskovalcem izseljenske Spremna beseda problematike, ki se med avtorji prispevkov v naši reviji doslej še niso pojavili, a jih je pestra vsebina dosedanjih letnikov spodbudila k sodelovanju v prihodnjih številkah.