Slovenski študenti po svetu

Po osamosvojitvi čutimo študenti v Sloveniji še posebno potrebo po odpiranju v svet. če hočemo stopiti enakovredno ob bok najbolj razvitim narodom, si nikakor ne moremo privoščiti kakršnegakoli zapiranja vase. Za kaj takega je v prihajajoči eri globalne vasi naša država veliko premajhna. Istočasno pa si slovenski, številčno šibak narod nikakor ne sme dovoliti, da zamrejo stiki med matico in diasporo. Sedaj, ko imamo svojo državo in sami odločamo o svoji usodi, lahko pogumneje zastavimo okvire novemu, vseslovenskemu sodelovanju. Vse to podjetje pa ne bo imelo prihodnosti, če v te načrte ne vključimo mladih, predvsem bodoče inteligence.

Kot plod takšne miselnosti je v Mednarodni pisarni Študentske organizacije Univerze (ŠOU) nastal projekt z naslovom Slovenski študenti po svetu. Projekt deluje že poldrugo leto, z letošnjim študijskim letom pa je postal stalna dejavnost Mednarodne pisarne. Ob začetku dela smo si postavili za cilj vzpostavitev stikov s slovenskimi študenti v zamejstvu in širše v Evropi pa tudi drugod po svetu, če bi le obstajal interes za sodelovanje. Zavedali smo se, da začenjamo takorekoč vse znova, saj so bile v burnih časih v začetku devetdesetih potrgane še tiste skromne vezi, ki so obstajale od poprej. Naša predvidevanja, da je skrajni čas, da podamo roko kolegom in sonarodnjakom za mejo, so se pokazala za pravilna, saj je bil odziv nad pričakovanji. Navezali smo stike s slovenskimi študentskimi klubi v Celovcu, Gradcu, na Dunaju, Zagrebu, Splitu, na Reki in v Trstu. Klubu v Zagrebu smo pomagali, da je po nekaj letih premora zopet začel z delom in sicer v okviru Slovenskega doma. Klub slovenskih študentov - Trst pa je popolnoma novo združenje slovenskih študentov na tržaški univerzi, v katerem se zbirajo člani z obeh strani meje. Omenjeni klubi so se v zadnjem letu dodobra spoznali s študentsko organizacijo Univerze, saj jih je ta v zadnjem letu večkrat gostila, imeli pa smo tudi prvo srečanje slovenskih zamejskih klubov aprila lani v Ljubljani.Ljubljani. Trudimo se, da bi taka srečanja zamejskih študentskih klubov in Študentske organizacije postala tradicionalna. Letošnje srečanje bo spomladi v Trstu.

Če je v primeru zamejskih študentov faza spoznavanja že za nami, pa moram reči, da smo z izseljenskimi študenti šele na začetku. Daleč najdlje smo prišli v navezovanju stikov s slovenskimi študenti v Avstraliji. Nanje smo naleteli bolj po naključju, presenetila pa nas je njihova aktivnost in pripravljenost na sodelovanje. Zaenkrat imamo stike le s Sydneyem, želeli bi pa bi spoznati tudi študente iz drugih mest. Ker v skladu z novimi avstralskimi trendi poudarjanja multikulturalnosti kažejo veliko zanimanje za slovenski jezik, zgodovino, etnologijo in nasploh vse slovensko, jim na Študentski organizaciji nameravamo pripraviti obisk, kjer se bodo spoznali z deželo svojih prednikov in kolegi, ki tukaj živimo. Še v letošnjem študijskem letu nameravamo vzpostaviti kontakte s slovensko študentsko populacijo v državah obeh Amerik. Predvsem so tu v ospredju Argentina, ZDA in Kanada, ker je tam slovenska skupnost najštevilčnejša. Poudariti moram namreč, da se želimo povezati z kar največ slovenskimi študenti, neglede na to kje živijo.

Seveda pa cilji tega projekta bistveno presegajo samo spoznavanje slovenskih študentov iz matice s tistimi iz sveta. Res je, da slovenski študenti zelo slabo poznamo življenje v slovenskih skupnostih po svetu, saj je zgolj naključje, da se kakšen študent znajde med izseljenci, vendar je medsebojno poznavanje le tisti nujni pogoj, ki pomeni temelj nadaljnemu delu. Gre za to, da bi naše medsebojno poznavanje dobilo čisto uporabno obliko. Sprva na področju študijskih in obštudijskih dejavnosti, pozneje, po končanem študiju, pa na področju znanstvenega, kulturnega, gospodarskega in političnega sodelovanja. Ker imamo opraviti z vprašanji, ki so širšega nacionalnega pomena in presegajo poslanstvo Študentske organizacije, pričakujemo od slovenske države, da bo sledila našemu zgledu. Na področju študijske in obštudijske dejavnosti so možnosti skoraj docela neizkoriščene. Pri tem se zopet vračam na misel z začetka sestavka o koristnosti študija v tujini, ki pa je že sam po sebi zahteven podvig. nasvet ali konkretna pomoč s strani slovenskih kolegov za nas izredno dragocena. Ne smemo pozabiti tudi številnih slovenskih profesorjev širom sveta, od katerih jih je mnogo na pomembnih položajih in blizu virom kvalitetnih informacij. Mislim, da se v Sloveniji še sploh ne zavedamo pomena tega skritega zaklada. Z druge strani pa lahko tudi študenti iz Slovenije preko svoje stanovske organizacije marsikje ponudimo svojim rojakom in kolegom iz sveta. Predvsem lahko ponudimo pomoč pri tistih vrstah študija, kjer sta slovenski univerzi pred vsemi; predvsem slovenski jezik in književnost, etnologija, ljudska in um etna glasba, zgodovina, in še bi se našlo. Pred očmi imejmo tudi, da sodelovanje v študijskih letih ustvarja ugodno okolje za plodno sodelovanje v poznejšem življenju.

Razlogov za sodelovanje je torej več kot dovolj. Ker smo že doslej prepustili preveč časa v nemar, ne kaže zopet izpuščati priložnosti. Na tem mestu vabim vse slovenske študente iz celega sveta, da se odzovejo naši pobudi za boljšega medsebojnega poznavanje in sodelovanje. Na Študentski organizaciji smo odprti za vse predloge in pobude, saj vi sami veste, česa si najbolj želite. Roko sodelovanja ponujamo tudi slovenskim profesorjem in izobražencem, ki delujejo širom sveta.

Naša projektna skupina, ki jo poleg mene sestavljata še dva člana, deluje na Študentski organizaciji Univerze, v Mednarodni pisarni, Kersnikova 4, Ljubljana. Dosegljivi smo na telefon + + 386 61 13 37 219 ali na fax. ++ 386 61 13 33 348.

Malo, zelo malo vemo o Slovencih po svetu, vendar se poskušamo zavedati pomena, ki ga imajo za Slovenijo. Naj sklenem tako, da se vrnem na začetek: izseljenci in zamejci potrebujete Slovenijo zato, da ostanete Slovenci, mi pa potrebujemo vas da postanemo svetovljani.