»Odjadraj«: biografski pristop kot orodje za razumevanje koncepta začasnega nepripadanja

IZVLEČEK

Članek raziskuje povezavo med morjem, imaginariji morja in življenjsko-stilskimi migracijami. Z uporabo longitudinalnega kvalitativnega raziskovanja, zlasti biografskega pristopa, prikazuje, na kakšen način so imaginariji morja navdih za življenjsko-stilske migrante in kako se in situ prevajajo v prakso. Predstavi idejo nepripadanja, ki jo je na izkušnjah migrantov razvila Rogoff (2000). V prvem delu razpravlja o morju kot fizičnem prostoru in za sogovornike pomembnem simbolu, povezanem z idejami o liminalnosti in začasnem nepripadanju. Za osvetlitev podrobnosti iz življenj posameznikov v daljšem časovnem obdobju v naslednjem poglavju predstavlja dva reprezentativna (družinska) portreta, v zadnjem delu članka pa individualne zgodbe, imaginarije morja in izkušnje sogovornikov postavi v dialog z morjem. Vse to omogoča boljše razumevanje pričakovanj, prizadevanj in izkušenj sogovornikov in poglablja razprave o začasnem nepripadanju v praksi.

KLJUČNE BESEDE: morje, biografski pristop, življenjsko-stilske migracije, Sredozemlje, začasno nepripadanje

POVZETEK

»ODJADRAJ«: BIOGRAFSKI PRISTOP KOT ORODJE ZA RAZUMEVANJE KONCEPTA ZAČASNEGA NEPRIPADANJA

Nataša ROGELJA

Idejo »odjadraj« lahko širše kontekstualiziramo z mitom o odhodu, ki je bil v popularnem diskurzu 20. in 21. stoletja izjemno odmeven še zlasti med pripadniki srednjega razreda. Benson in O’Reilly (2009) trdita, da iskanje boljšega načina življenja odseva širše življenjsko-stilske izbire, ki jih posamezniki v postmodernem svetu vsakodnevno sprejemajo, medtem ko nedavno povečanje tega pojava nakazuje, da se delno pojavlja kot rezultat refleksivne presoje priložnosti, ki jih Giddens (1994) identificira kot nedavno omogočene in ne toliko kot neposreden izid relativnih ekonomskih privilegijev (Benson in O’Reilly 2009). Razne družbene spremembe, na primer globalizacija, individualizacija, fleksibilne zaposlitve (Amit 2007) in poenostavljena mobilnost (Urry 2004, Sheller in Urry 2006, Sheller 2011), so omogočile pojav privilegiranih oblik mobilnosti, kakršna je življenjsko-stilska migracija. V zvezi z v članku predstavljenimi pomorskimi življenjsko-stilskimi migranti v Sredozemlju obstaja nekaj specifičnih razlogov, ki omogočajo tovrstno migracijo: odprtje notranjih meja v EU, nagel razvoj dostopne navigacijske tehnologije, porast števila agencij za najem plovil in navtičnega turizma, ki je populariziral užitke križarjenja, kakor tudi nekateri nedavni družbenopolitični dogodki v Evropi, od povečanega življenjskega standarda do recesije in razočaranja nad prevladujočim sistemom nacionalnih držav v z globalnim kapitalizmom zaznamovani družbi (D’Andrea 2006, 2007; Juntunen, Kalčić, Rogelja 2014).

Na teh opazovanjih članek raziskuje povezavo med morjem, imaginariji morja in življenjsko-stilskimi migracijami. Z uporabo longitudinalnega kvalitativnega raziskovanja, zlasti biografskega pristopa, se ukvarja z vprašanjem, na kakšen način so imaginariji morja navdih za življenjsko-stilske migrante in kako se in situ prevajajo v prakso. Z etnografijo predstavi idejo nepripadanja, ki jo je na izkušnjah migrantov razvila Rogoff (2000). V prvem delu članek razpravlja o morju kot fizičnem prostoru in za sogovornike pomembnem simbolu, povezanim z idejami liminalnosti in začasnega nepripadanja. Za osvetlitev podrobnosti iz življenj posameznikov v daljšem časovnem obdobju sta v naslednjem delu predstavljena dva reprezentativna (družinska) portreta, medtem ko v zadnjem delu članka objavljene individualne zgodbe imaginarije morja in izkušnje sogovornikov postavljajo v dialog z morjem. To omogoča lažje razumevanje pričakovanj, teženj in izkušenj sogovornikov in poglablja razprave o začasnem nepripadanju v praksi.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.