Etnične skupnosti v tujih okoljih

Pojem etične »skupnosti« se po avtorjevem mnenju pogosto in nekritično pojavlja v literaturi, ki se ukvarja s problematiko etničnih skupin. Osnova za takšno argumentiranje je sociološko (dasiravno nikakor enoznačno) konceptualiziranje tega termina. Po svoji naravi pojem etične »skupnosti« ignorira heterogenost in konfliktualnost ter ustvarja videz homogenosti in nediferenciarnosti tam kjer je ni. Prispevek je zasnovan na študij posameznikov druge generacije neangleško govorečih migrantov v Avstraliji.

Kdorkoli se ukvarja s problematiko etničnih skupin v Avstraliji, slej ko prej naleti na ponavljajočo se retoriko. Eden izmed pojmov, ki se najpogosteje uporablja v tej zvezi je 'etnična skupnost''. Najdemo ga povsod, v vsakodnevnem jeziku kakor tudi v jeziku politikov in tistih, ki se z 'etničnimi vprašanji' soočajo na strokovni ravni. Osnovno vprašanje, ki se takoj postavi je: ali resnično vse etnične skupine 'tvorijo' in 'živijo v' skupnostih? Kako je takšna skupnost definirana in kdo jo reprezentira? Ali so meje slovenske(ih?) skupnosti v Avstraliji definirane s članstvom v klubih in verskih ustanovah? Tovrstna vprašanja so bila doslej premalokrat kritično zastavljena, še posebej pa so pomembna zavoljo manipulativne moči, ki jo ima etiketa 'skupnost'.

Pri analizi tega vprašanja je koristno opozoriti na razliko, ki jo sociologija definira s pojmoma Gemeinschaft (skupnost) in Gesellschaft (družba). Historični prerez pojma "skupnosti" v sociološki misli kaže na eno ponavljajočo se značilnost: skupnost je vedno definirana kot relativno kohezivna in nediferencirana tvorba. Še več, v delih mnogih sociologov figurira kot ideal in nostalgična referenca.

Paradoksalno je, da se pogoste reference na ti. etnične 'skupnosti" v Avstraliji po pravilu nanašajo na ljudi, ki delijo isto etnično poreklo. Biti Slovenec, bi po tej logiki pomenilo avtomatsko pripadati avstralsko-slovenski skupnosti. Že bežno soočenje s tem vprašanjem nam torej kaže na prozornost logike etiketiranja, ki je v ozadju problema. Vprašanja družbenega razreda, socialnega sloja, generacije in spola ostajajo tej logiki povsem tuja in ne nazadnje odveč, saj kalijo navidezno "monolitno strukturiranost' družbe.

V avstralskem kontekstu so etnične 'skupnosti' po nepisanem pravilu identificirane z organizacijsko strukturo določene populacije iste etnične pripadnosti (cerkve, klubi, športna društva...). Raziskovanje, ki je podlaga temu članku potrjuje težo Benedicta Andersona, da gre za "namišljeno skupnost'. Temu, da je etnična 'skupnost' (poudarek je na skupnosti!) produkt lastnega "namišljanja", je treba dodati še to, da je hkrati tudi kreacija vladajočih diskurzivnih praks in širše družbe katere član                                         je.