42 / 2015
Hila Zaban
Učinki življenjsko-stilskih migracij Judov iz Zahodnih držav na Jeruzalem
IZVLEČEK
Učinki življenjsko-stilskih migracij Judov iz Zahodnih držav na Jeruzalem
Življenjsko-stilske migracije so navadno proučevali v podeželskih ali obalnih turističnih destinacijah, manj pa v mestih. Pričujoča študija proučuje priseljevanje Judov iz Zahodnih držav v Jeruzalem, glavno mesto Izraela. Imigrante z večinoma visokim družbenoekonomskim statusom motivirata ideologija in vera, poleg tega pa so ti migranti ob »prihodu domov« s strani države močno zaželeni. Članek se osredotoča na jeruzalemsko četrt Baka, kjer prebivajo velike skupnosti angleško in francosko govorečih migrantov in prispeva k razumevanju učinkov, ki jih ima življenjsko-stilska migracija na kraje, predvsem na gentrifikacijo, širi pa tudi razumevanje o življenjsko-stilskih migrantih, njihovih motivih in načinu življenja v svojih privzetih državah.
KLJUČNE BESEDE: življenjsko-stilska migracija, gentrifikacija, prihod domov, Jeruzalem, Izrael
Več ...
POVZETEK
UČINKI ŽIVLJENJSKO-STILSKIH MIGRACIJ JUDOV IZ ZAHODNIH DRŽAV NA JERUZALEM
Hila ZABAN
Življenjsko-stilske migracije so navadno proučevali v podeželskih ali obalnih turističnih destinacijah, manj pa v mestih. Pričujoča študija raziskuje priseljevanje Judov iz zahodnih držav v glavno izraelsko mesto Jeruzalem. Te imigrante po lastni izbiri, ki imajo po večini visok družbenoekonomski status, za migracijo motivirata ideologija in vera. V svojih očeh – pa tudi v očeh drugih – z imigracijo v Izrael »prihajajo domov«. Verjamejo, da lahko v Izraelu živijo judovski življenjski slog in doživijo občutek pripadnosti večji kolektivni entiteti. Teh imigrantov so ob njihovem »prihodu domov« razveseli tudi izraelska država.
Iz tega, da je visoko cenjena aliyo (splošno uporabljani izraz za opisovanje judovske imigracije v Izrael, ki dobesedno pomeni 'vzpeti se') iz zahodnih držav opisana kot življenjsko-stilska migracija, izhaja, da bi bilo treba imigracijo v Izrael razumeti zunaj ideološkega okvira in v kontekstu trenutnih trendov v migrantskih praksah in raziskavah. Avtorica študije je prepričana, da lahko z njo prispeva k akademskemu razumevanju življenjsko-stilskih migrantov. V prispevku obravnava še eno pomembno vprašanje, to je vlogo predstav pri mobilizaciji ljudi, da imigrirajo. Judje iz zahodne diaspore si predstavljajo, da je Izrael njihova domovina, Jeruzalem pa njena sveta prestolnica. Članek se osredotoča na sosesko Baka v Jeruzalemu, kjer živijo velike skupnosti angleško in francosko govorečih imigrantov. V Izraelu si migranti želijo živeti, tako kot prej, med sodržavljani. Glede verskih, družbenih, bivalnih in potrošniških praks si v glavnem želijo ohraniti svoj prejšnji življenjski slog, zato se ne sme podcenjevati moči razrednih navad in praks. Z ohranjanjem svojega znanega življenjskega sloga pa pogosto spreminjajo življenjski slog drugih.
Pričujoča študija primera pomaga razumeti učinke življenjsko-stilskih migracij na kraj naselitve, še zlasti na gentrifikacijo, in širi razumevanje življenjsko-stilskih migrantov, njihovih motivacij in načina življenja v izbranih destinacijah. Natančneje, članek se ukvarja z učinki, ki jih ima migracija na sosesko Baka in se osredotoča na različne materialne in kulturne vidike tamkajšnjega življenja – na trg nepremičnin ter versko in komercialno sfero. Prikazuje razmerje med spodbudo izraelske države judovskim prebivalcem, naj imigrirajo, in učinki teh migracij na kraj priseljevanja. Tako poveže dve obsežni raziskovalni področji: življenjsko-stilske migracije in gentrifikacijo.
Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.