Nemška zdraviliška mesta kot želeni kraji upokojitve: kako se (pred)upokojenci soočajo s preselitvijo in kako jo ocenjuje lokalno prebivalstvo

IZVLEČEK

Trenutna generacija starejših prizadevanja za samostojen način življenja pogosto izraža s selitvijo na turistične destinacije. Na teh premisah članek analizira nemške (pred)upokojence, ki načrtujejo ali pa so že uresničili medregionalno življenjsko-stilsko migracijo v Bad Fuessing, zdraviliško mesto v južni Nemčiji. Medtem ko so se nedavne študije osredotočale na perspektive življenjsko-stilskih migrantov in njihova življenja pred migracijo in po njej, pričujoči članek dodaja ocene lokalnih prebivalcev, ki nanj gledajo ambivalentno, skozi optiko demografskih sprememb in transformacij zdravstvenega turizma. Članek pri raziskovanju življenjsko-stilskih migracij upošteva ekonomske in družbene implikacije posameznih destinacij, kar pomeni, da upošteva strukture, ki uokvirjajo migracijo.

KLJUČNE BESEDE: turizem, življenjsko-stilske migracije, staranje, regionalni razvoj, Nemčija

POVZETEK

NEMŠKA ZDRAVILIŠKA MESTA KOT ŽELENI KRAJI UPOKOJITVE: KAKO SE (PRED)UPOKOJENCI SOOČAJO S PRESELITVIJO IN KAKO JO OCENJUJE LOKALNO PREBIVALSTVO

Tobias WEIDINGER, Stefan KORDEL

Sedanja generacija starejših prizadevanja za samostojen način življenja pogosto izraža s selitvijo na že znano turistično destinacijo. Strukturni prvi pogoji, ki podpirajo migrantske odločitve, so družbeno skonstruirane značilnosti, povezane s prostorom – denimo zdravje in prosti čas. Zato zdraviliška, večinoma majhna mesta v podeželskem okolju, ki nudijo številne priložnosti za prostočasne dejavnosti in imajo odlično zdravstveno infrastrukturo, prikazujejo prirast prebivalstva, kar je v nasprotju s splošnim trendom migracij s podeželja v mesto in starostno povzročenim izseljevanjem. Kot taka so mala mesta lahko laboratoriji tako za opazovanje socialnodemografske sestave populacije, kakršno v prihodnosti predvidevamo za velik del Srednje Evrope, kot tudi spopadanja z implikacijami demografskih sprememb. Na teh premisah članek analizira nemške (pred)upokojence, ki načrtujejo ali pa so že uresničili medregionalno življenjsko-stilsko migracijo v Bad Fuessing, zdraviliško mesto v južni Nemčiji.

Medtem ko so se donedavne študije osredotočale na perspektive življenjsko-stilskih migrantov in njihova življenja pred migracijo in po njej, pričujoči članek upošteva proces načrtovanja migrantov in lokalnih oblasti na eni strani, na drugi pa tudi vpliv življenjsko-stilskih migracij na destinacije. Skladno s tem se prispevek osredotoča na mnenja lokalnih deležnikov o priseljevanju posameznih starostnih skupin. Empirični podatki obsegajo biografsko-narativne intervjuje s (pred)upokojenci in vodene intervjuje z različnimi lokalnimi deležniki. Rezultati kažejo, da lokalni nepremičninski trgi poudarjajo strukture, namenjene izključno turistični rabi in ne upoštevajo specifičnih zahtev starejših prišlekov, medtem ko družbene organizacije prepoznavajo njihove potrebe in s tem vplivajo na preselitev. Ta strategija zagotavljanja pomoči je namenjena turistom, prišlekom in lokalnemu prebivalstvu ter cilja tako na sam proces selitve kakor tudi na nadaljnje vsakdanje življenje v novem kraju bivanja.

Po migraciji prišleki opustijo t. i. turistične prakse, npr. obiskovanje termalnih kopeli, ohranijo pa druge, npr. izlete. Ne glede na to pa (pred)upokojenci, ki migrirajo v zdraviliška mesta, predvidevajo prihodnjo potrebo po negi in omejitve, ki jih prinaša staranje. V nasprotju z drugimi življenjsko-stilskimi selitvami, ki so začasni življenjski projekti, se starejši preselijo za stalno. Lokalno prebivalstvo priseljevanje ocenjuje kot pozitivno, še zlasti, kadar se migranti vselijo v stavbe, ki so se izpraznile zaradi strukturnih sprememb v zdravstvenem turizmu, in tako posledično vzdržujejo potrebo po infrastrukturi in storitvah (turistična infrastruktura, lokalna dobava in zdravstvena oskrba). Vse do zdaj se priseljevanja ni razumelo kot strategije spopadanja s posledicami demografskih sprememb in prilagajanja nanje v hegemoničnih političnih diskurzih.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.