M. Mark Stolarik
Ustanovitelja prvega slovaškega časopisa v ZDA sta bila Jan Slovensky in Julius Wolf, ki sta 1886 začela izdajati tednik z naslovom Amerikanszko-Szlovenszke Noviny (Ameriškoslovaške novice). Med leti 1885 in 1918 se jih je pojavilo kar 121, vendar jih je polovica od njih izhajala manj kot leto dni. Samo trije, ustanovljeni med 1885 in 1891, so preživeli do leta 1918. Avtor prikazuje razvoj in usmeritev teh časopisov in jih primerja s slovaškim tiskom v matični domovini.
Več ...
Večina Slovakov, ki so se izselili v ZDA, se za ta korak ni odločila iz nacionalističnih pobud. Ker jim je primanjkovalo zemlje in delovnih mest v industriji, so se izselili, da bi si zagotovili preživetje Slovaki so najprej v manjšem, nato v začetku 20. stoletja v velikem številu zapustili svojo domovino in si našli zaslužek v premogovnikih, železarnah, rafinerijah in tekstilnih tovarnah na severovzhodu ZDA. Do leta 1914 se je že petina vseh Slovakov (500.000) stalno naselila v ZDA. Te kmete in nezaposlene delavce je spremljalo le nekaj intelektualcev. Med njimi so bili duhovniki, bivši bogoslovci, učitelji, propadli študentje, časnikariji im pustolovci večina jih je imela svoj sem ali politični program in vsak od njih je skušal najti pristaše med stotisoči njihovih rojakov v Ameriki.
Ustanovitelja prvega slovaškega časopisa v ZDA sta bila učitelja, ki sta se spremenila v pustolovca: Jan Slovensky in Julius Wolf, bratranca nemško-slovaških staršev. Po prihodu v Ameriko se je Slovensky zaposlil kotinformacijski uradnik na avstro-ogrskem konzulatu v Pittsburgu. Zaradi velikega zanimanja slovaških izseljencev za novice od doma je začel leta 1885 širiti ciklostirani bilten na štirih straneh in v svojem domačem vzhodnoslovaškem narečju, ker knjižne slovaščine ni obvladal. Listič je šel tako dobro v promet, da je skupaj z Wolfom začel 21. oktobra 1886 izdajati pravi tednik z naslovom Amerikanszko-Szlovenszke Noviny (Ameriškoslovaške novice). Po počasnem začetku je kmalu dobil naročnike po vseh ZDA in celo v Fort Williamu v Kanadi. Leta 1888 je imel že naklado 1600 izvodov. Slovensky je opravljal vse uredniško delo. Časopis je izhajal v vzhodnoslovaškem dialektu, v madžarski pisavi in v proogrski politični filozofiji.
Pomemben korak naprej v pogledu knjižne slovaščine in slovaškega narodnega gibanja pomeni sicer kratka epizoda časopisa Nova vlast (Novi dom), ki ga je maja 1888 začel v Streatorju, Ilinois, izdajati Edward Schwartz-Markovič, rojen v Tepli v liptovski pokrajini, središču slovaškega nacionalizma. Streator je imel takrat že močno slovaško izseljensko skupnost. Časopis je pritegnil pozornost mladega slovaškega bogoslovca v Clevelandu Petra V. Rovnianeka, ki je postal sodelavec časopisa. Slovensky in Wolf ki sta se bala konkurence novega lista, sta Schwartz-Markoviča z objavljanjem klevet pregnala iz ZDA. Ko je redakcija njunega časopisa maja 1889 pogorela, je njegovo uredništvo prevzel zdaj že duhovnik Rovianek, ki je Amerikansko-Slovenske Noviny hitro preobikoval v vodilni slovaški nacionalistični časopis v Ameriki. List je zdaj izhajal v knjižni slovaščini in je z 2700 naročniki postal največji slovaški časopis na svetu. Slovaški nacionalistični duh časopisa ni bil všeč “madžaronom" med slovaškimi izseljenci, katerih voditelj je bil duhovnik Jozef Kossalko, ki je začel izdajati svoj časopis Zastava. Po propadu tega časopisa je postal glavni ekonomski nasprotnik lista Amerikansko-Slovenske Noviny tednik Slovák v Amerike (Slovak v Ameriki), ki se je iz madžaronskega pod novim lastnikom ter novim urednikom Gustávom Maršal-Petrovskim spremenil v slovaški delavski protimadžarski časopis
Sledila je prava eksplozija slovaško-ameriških časopisov, sedem med leti 1885 in 1889, 24 med leti 1890 in 1899, 31 med 1900 in 1909 in 59 med 1910 in 1918, skupaj v obdobju med 1885 in 1918 kar 121. Po drugi plati pa je imel slovaško-ameriški tisk veli odstotek propadov. Med 1880 in 1889 so propadli trije, med 1900 in 1910 19, med 1910 in 1918 pa kar 24 časopisov, pol od teh samo v letu 1914. Če naredimo korak dalje, vidimo, da je več kot polovica vseh slovaških časopisov v ZDA med 1885 in 1918 izhajala manj kot leto dni. Samo trije, ustanovljeni med 1885 in 1891, so preživeli do leta 1918. Čeprav so slovaški izseljenci v ZDA leta 1918 izdajali kar 41 časopisov, pa njihova prihodnost nikakor ni bila zagotovljena.