Problemi in perspektive etnične identifikacije: izginjanje ali nova potrditev?

Slovenski izseljenci, ki so prišli v ZDA po drugi svetovni vojni, so se po znatno višji stopnji izobrazbe, razgledanosti po svetu, poklicnem znanju in znanju angleščine bistveno ločili od prejšnjih generacij. Avtor na podlagi lastnih izkušenj izseljenca te vrste naniza nekatere značilnosti te skupine, njenih odnosov do starejših priseljencev in do raziskovanja lastne etnične dediščine. Med drugim ugotavlja, da ohranjajo ameriški Slovenci svoj jezik v družinskem življenju prve generacije, redko v drugi, nekaj dlje v verski tradiciji, nikakor pa ne v javnem življenju. Čim višja je izobrazba, ki so jo prinesli s seboj v Ameriko, tem dlje se oklepajo slovenskega jezika in etnične identitete, nasprotno pa se s tem lažje in hitreje amerikanizirajo, čim višja je stopnja njihove izobrazbe v angleščini.