Islam, transnacionalna obleka in identiteta: Migracije podob, transformacije pomenov

Migracije in globalizacija danes ključno vplivajo na redefiniranje muslimanske obleke v sodobnosti ter oblikovanje kulturne identitete žensk islamske veroizpovedi v urbanem okolju. Raznolike sodobne oblačilne sloge muslimank je danes treba razumeti v kontekstu porasta neoliberalne ekonomije v muslimanskih državah ter ponovnega oživljanja muslimanskih identitet po celem svetu. Namen članka je predstaviti transnacionalni pomen tančice (oblike naglavnega oziroma telesnega pokrivala) ter ponuditi vpogled v nove muslimanske oblačilne prakse, ki se tako simbolno kot materialno napajajo tako v »vzhodni« kot »zahodni« kulturi. Temeljita analiza tudi pokaže, da večina muslimanskih žensk nošenje tančice danes dojema kot pomemben odraz pripadnosti ter potrditev kulturne identitete. Nova transnacionalna muslimanska moda je postala večplasten koncept, ki, globoko integriran v politične, družbene, osebne in navsezadnje vizualne interpretacije, odpira nove perspektive v percepciji identitete »modernih« muslimank ter tako pomembno priča o kulturnem pomenu migracij.
KLJUČNE BESEDE: islam, transnacionalna obleka, identiteta, migracije, globalizacija

ZAKLJUČEK

Čeprav številke muslimanke poudarjajo predvsem verski pomen tančice, ki naj bi poudarjala njihovo pripadnost islamski kulturi, je dejstvo, da so prav njihova oblačila postala simbol in politična poteza. Ko izbira oblačenja ni več svobodna domneva in kjer ni svobodne izbire oblačenja, obleka postane orodje moči, ki ga upravljajo in nadzirajo verske oziroma politične institucije. Vendar tudi prisilna zavrnitev globoko zakoreninjene tradicije ni preprosta in je hkrati druga oblika diskriminacije. Nošenje pokrival v javnosti seveda ne ponuja enostavnih odgovorov, zato o pomenu in vlogi tančice ne moremo razpravljati, ne da bi razumeli pomen in vlogo patriarhalne muslimanske zapuščine ter njene verske prakse. Ko razpravljamo o oblačilni kulturi muslimank, se moramo v imenu strpnosti do današnje družbe zavedati svojega »zahodnega« pogleda na islamski svet, hkrati pa ne smemo pozabiti na omejevanje verske svobode in svobode izražanja. Sodba o pokrivanju muslimank je tako večplasten pojem, ki vlogo tančice kot čaščene ali preklete ikone islama bolj ali manj pušča odprto za subjektivne sodbe, bodisi v smislu odobravanja bodisi zavračanja.
Stalno spreminjajočo se družbeno vlogo muslimanske tančice razkriva tudi pojav nove islamske modne industrije, ki je v zadnjih dveh desetletjih kot transnacionalni pojav razvidno zaznamovala globalno družbo. Muslimanske oblačilne prakse danes vstopajo v novejše poglavje svoje zgodovine, ki ga z novo islamsko modo in mednarodno modno industrijo pišejo nove oblike islamske etike, potrošništva in neoliberalnega kapitalizma. Sodobna islamska modna industrija tako v očeh javnosti pooseblja simbol islama kot političnega sistema, spodbija pa koncept pokrite ženske kot nečesa zastrašujočega, saj žensko identiteto utemeljuje na pojmih lepote, privlačnosti in seksualnosti. Moderna muslimanska ženska s svojim ozaveščenim modnim, ženstvenim in še vedno ikoničnim videzom ustvarja kontroverzne polemike o razumevanju islama v današnjem globalnem svetu. Eden razvidnejših kulturnih vidikov migracij muslimanskega prebivalstva v države Evrope in Amerike se nanaša tudi na migracijo in transformacijo pomenov oblačilnih praks. Tradicionalna, v primeru pričujoče študije muslimanska obleka igra pomembno vlogo pri oblikovanju novih identitet ter odseva zapleteno povezavo med pomenom identitete in subjektivnosti. Muslimanska obleka v izrazito nemuslimanskih državah priseljenim muslimanskim ženskam pogosto pomeni ustvarjanje hibridnih form nove muslimanske obleke. Tradicionalna oblačila se ne prilegajo le trendom glede barv in materialov, pač pa se pojavljajo v kombinaciji z džinsom, ki sicer pooseblja tipično zahodnjaški slog.
Te hibridne oblačilne prakse odsevajo kulturne spremembe, katerim smo priča v zadnjih dveh desetletjih in so povezane ne le z migracijami v materialnem in kulturnem smislu, pač pa tudi z novim konceptom medkulturne komunikacije in novimi subjektivnimi usmeritvami v percepciji današnje družbe. Oblikovanje nove muslimanske mode je povezano z oblikovanjem hibridnih kulturnih form oblačil, ki se estetsko in materialno napajajo v vzhodni (muslimanski) in zahodni kulturi ter so odvisne od priložnosti in konteksta nošenja v določenem okolju. Če sta se še pred desetletjem vizualni podobi v Londonu živeče zakrite muslimanke in v Jakarti živeče zakrite muslimanke razlikovali, danes te razlike ni več. Tančica kot del današnje oblačilne prakse muslimank ni le poosebljena manifestacija islamske vere, vpete v vizualno podobo muslimanske ženske, pač pa je večplasten pojem in koncept, globoko integriran v politične, družbene, osebne in navsezadnje vizualne interpretacije. Njena ikonična podoba ne odseva le religiozne identitete ženske, ki jo nosi; njena heterogenost razkriva mnogo kompleksnejšo in intimnejšo sfero, ki se nanaša tako na regionalne in družbene norme kot na moralne in estetske principe. Tančica je simbol in metafora, ki artikulira dejstvo, da religija, moda in politika niso nezdružljive, ampak so intimno povezane in udejanjene z obleko.