Kompleksna jezikovna identiteta kot posledica migracije v literarnih delih Brine Svit in Eve Hoffman

Prispevek predstavi primerjalno analizo literarnega opusa Brine Švigelj Merat (Brine Svit) in romana Eve Hoffman Lost in Translation: Življenje v drugem jeziku s temeljnim poudarkom na jezikovni identiteti, ki se v delih obeh literarnih ustvarjalk zelo izrazito pojavlja in je ključno povezana tudi z njuno avtobiografsko izkušnjo migracije ter z jezikovnim, s kulturnim in z družbenim vživljanjem v novo okolje. Literarni ustvarjalki se v svojih delih ob vprašanjih jezikovne identitete dotikata tudi osebnostne gradnje literarnih protagonistov in protagonistk v novem življenjskem okolju po izkušnji migracije.
KLJUČNE BESEDE: Brina Švigelj Merat (Brina Svit), Eva Hoffman, jezikovna identiteta, izkušnja migracije, identitetna gradnja, avtobiografija

SKLEP

Ob avtobiografski izkušnji migracije se Brina Švigelj Merat (Brina Svit) v svojem literarnem opusu in Eva Hoffman v romanu Lost in Translation: Življenje v drugem jeziku izrazito dotikata svoje jezikovne identitete, poskusov jezikovnega vživljanja v novo okolje in literarnega ustvarjanja v jeziku priselitvenega območja. Jezik je v njunih delih prikazan kot temeljna komponenta adaptacije novemu življenjskemu okolju. Kulturni in družbeni konstrukti ter ideali kolektivnih identitet, ki vladajo v novem življenjskem okolju, v njunem opusu niso prikazani kot posebno moteči oz. se v svojih delih od njih poskušata celo distancirati in posledično strukturirata svoj sistem vrednot ali delujeta in zaživita v dimenziji, kjer ti niso določevalni. Ob tem ohranita le univerzalne in občečloveške vrednote. Te vrednote so pridobljene v času primarne socializacije in otroštva, ki imata v njunih literarnih opusih posebno mesto. Predstavljata sidrišče njune osebnosti, in kljub temu da se v preteklost in čas pred migracijo ne vračata z občutki hrepenenja po izgubljeni idili − njun odnos s preteklostjo je torej pomirjen − spremlja navezavo na preteklost in deželo njune primarne socializacije občutek nostalgije. V opusu Brine Svit je to tudi kraj, kamor se vedno znova rada vrača, tu najde mir in sproščenost.
S pomočjo jezika, spreminjanja jezikovnega koda in zavedanja njegove neodtujljive povezanosti z identiteto in njeno gradnjo, se v delih Brine Svit in Eve Hoffman prvoosebne pripovedovalke in protagonistke njunih del osebnostno izgrajujejo. Njihove identitete so fluidne in spremenljive glede na menjavanje geografskih pozicij in jezikovnih identitet. Obe literarni ustvarjalki kljub težavam in dilemam svojo dvojezičnost dojemata pozitivno. Ob izkušnji razdvojenosti in življenja med dvema jezikoma sta razvili zavest, da jima je prav ta vmesni položaj nepripadnosti omogočil uvid v kompleksnost in mnogoterost življenja in njegovih izkušenj. Položaj bivanja med jezikoma, velikokrat v območju neprevedljivega, destabilizacije in izgube sidrišča, predstavlja v obravnavanih delih možnost razvoja odprtosti za položaj drugega in drugačnega, tudi razvoj medkulturne zavesti. Obe literarni ustvarjalki poudarjata, da sta z izkušnjama migracije in s položajem bivanja med dvema jezikoma postali osebnostno hibridni, skupek vseh svojih identitetnih pozicij, ki so se z menjavanjem geografskih prostorov in jezikov spreminjale v nekakšen kolaž, ki vključuje kompleksnost in mnogoterost. Ti lastnosti priznavata in poudarjata tudi v svetu, ki ju obdaja.