Migracijska kriza in migracijska politika v Evropi: Od demografskih neravnovesij ter ekonomske in politične nestabilnosti do naraščajočih migracijskih tokov

Število migrantov iz Zahodne Azije in Severne Afrike v Evropo se je leta 2015 zelo povečalo. V Evropi je nastala velika migracijska kriza, ki jo je povzročila preusmeritev migrantskih poti iz južnih in zahodnih mediteranskih poti na balkansko pot. Razsežnost krize je pokazala nepripravljenost EU, da bi z ustrezno migracijsko politiko legalno obvladala nastali položaj. V Sloveniji smo v začetku množico migrantov le opazovali. Ko pa je Madžarska zaprla svoje meje, se je njihova pot preusmerila proti Sloveniji. Število migrantov, ki je hitro preseglo kapacitete, ki so omogočale nadzorovanje položaja, se je zmanjšalo šele spomladi 2016 po sprejetju dogovora med EU in Turčijo. Avtor zagovarja tezo, da je migracijska kriza v Evropi del širše krize prebivalstvene politike. Nedokončan demografski prehod v evropski soseščini s hitro rastjo prebivalstva, z vojnami in s političnimi krizami ustvarja vse več potencialnih migrantov. Ker se bodo demografska neravnovesja med temi regijami v prihodnosti še povečala, mora Evropa sprejeti primerno prebivalstveno in migracijsko politiko. Avtorjeve obrise vzdržne migracijske politike v EU bo treba preveriti v širših razpravah.
KLJUČNE BESEDE: migracijska kriza, migracijska politika, demografska neravnovesja, Evropska unija

SKLEP

Migracijska kriza v Evropi 2015/16 je pokazala, da EU in širša Evropa nista bili pripravljeni na nepričakovano odprtje balkanske poti priseljevanja in hiter razpad mednarodnega pravnega sistema, vključno z zakonodajo EU za sprejemanje različnih migrantov. Informacije o odprtju poti so se hitro razširile v begunska taborišča v Z Aziji in širše, kar je sprožilo velik porast tihotapljenja ljudi in prihod številnih nezakonitih migrantov v Evropo. V drugi polovici septembra 2015 se je njihova pot preusmerila tudi v Slovenijo. Hkrati pa je, kljub dogovoru med EU in Turčijo spomladi leta 2016, v prihodnosti prihod imigrantov nemogoče predvideti.
Ob prihodu številnih nezakonitih imigrantov na balkanski poti se je pokazalo, da je EU brez MP, ki bi učinkovito in humanitarno primerno reševala nastale probleme. V zadnjih dvajsetih letih je bila v EU zanemarjena tako PP kot njen sestavni del MP, hkrati pa je v Z Aziji in S Afriki prebivalstvo hitro naraščalo. Ta rast je skupaj z lokalnimi vojnami in krizami povečevala število potencialnih migrantov v Evropo; v naslednjih desetletjih se bo to število še povečalo. EU se že vsaj deset let zaveda pomena PP in MP, čeprav ti ostajata v pristojnosti držav članic. Migracijska kriza je pokazala, da bosta morali biti ti politiki prioriteta in da ju bo treba obravnavati povezano. Okvirno orisani model MP v pričujočem besedilu bo treba poglobiti in preveriti v širših strokovnih in političnih razpravah ter sprejeti v organih odločanja EU in njenih članic. V Evropi je v šengenskem območja uresničen prost pretok ljudi, česar drugje v svetu še dolgo ne bo mogoče uresničiti. Migracijska kriza 2015/16 in morebitne prihodnje krize tega dosežka ne smejo ogroziti. Za uresničitev prostega gibanja ljudi po celem svetu pa bo potrebnega še veliko časa, saj bi bilo treba najprej doseči enakomerno razvitost in morda celo oblikovanje svetovne vlade oziroma ukinitev državnih in širših regionalnih meja.