Slovenski priseljenci in etnična ekonomija sodobne Kanade

Čeprav je slovenska skupnost v Kanadi le majhen konstitutivni element sodobne države, je aktivno prispevala k ekonomskemu in političnemu razvoju druge največje države na svetu. Dosedanje študije so le deskriptivno raziskovale vlogo slovenskih izseljencev v gradnji tega pomembnega gospodarskega sistema, v pričujočem članku pa avtor analizira razvoj slovenske skupnosti in pomembne spremembe v družbeni stratifikaciji članstva glede na radikalne globalne gospodarske spremembe. V nasprotju s tem pa so organizacije slovenske skupnosti v Kanadi ohranile altruistično poslanstvo, ki je v različnih obdobjih ostalo domala nespremenjeno. 
KLJUČNE BESEDE: migracije, slovenski priseljenci, etnična ekonomija, Kanada

POVZETEK

Avtor se v članku ukvarja z etnično ekonomijo slovenske skupnosti v Kanadi, ki je bila v strokovni in znanstveni literaturi do sedaj le deskriptivno obravnavana; primanjkujejo namreč za poglobljeno analizo nujni viri podatkov. Kljub temu je iz analize mogoče razbrati nekatere vzorce etničnega podjetništva Slovencev, ki se je vedno naslanjalo na lastne družbene in skupnostne institucije. Slovenska skupnost se v nobeni točki lastnega družbenega in ekonomskega razvoja ni popolnoma asimilirala v dominantni sistem gospodarjenja, temveč je skušala s sodelovanjem posameznikov in institucij ohranjati lastno identiteto. Avtor pritrjuje nekaterim opažanjem drugih avtorjev, da sta podjetniški interes in gospodarsko sodelovanje v preteklosti v veliki meri prevladala nad političnimi spori v skupnosti. Zlasti zadnji val priseljevanja Slovencev med svetovno finančno in gospodarsko krizo se zdi izrazito ekonomske narave. Interes gospodarsko povezati slovenske in kanadske gospodarstvenike se vedno bolj kaže tudi v kanadski etnični ekonomiji in njenih institucijah. Primerjava z največjo, kitajsko etnično skupnostjo pa jasno pokaže, da se zmogljivost etnično zasnovanih poslovnih klubov ali zbornic, ko gre za dve veliki državi, popolnoma razlikuje od slovenskih. Ne smemo prezreti dejstva, da se poslovna funkcija v slovenski etnični skupnosti kljub vsemu razvija hkrati z razvojem globalnega sveta, katerega majhen del je tudi sama.