Etnografski odsevi povratne migracije v ruralni romunski skupnosti

V članku avtorici opisujeta proces povratne migracije v romunski ruralni skupnosti Drăguş. Posvečata se predvsem identitetnim spremembam tistih članov skupnosti, ki so se za stalno vrnili iz Italije in so posledica migracijske izkušnje. S člankom sta želeli poudariti, da so povratne migracije kljub ekonomskim, socialnim in kulturnim učinkom za skupnost v strokovni literaturi najbolj zanemarjen del migracijskega procesa, dokazati vrednost in pomen kvalitativnih podatkov in poudariti pomen ukvarjanja tako z individualnimi kot s skupinskimi spremembami identitet.
KLJUČNE BESEDE: povratna migracija, kriza identitete, etnografija, kvalitativni podatki

POVZETEK

Avtorici sta v etnografski študiji romunske ruralne skupnosti z dolgo zgodovino emigracij s poudarkom na procesu spreminjanja identitete demografske in kvantitativne podatke dopolnjevali s pričevanji in z izkušnjami ljudi. Raziskovali sta v migrantski skupnosti v Drăguşu, katere člani so se vrnili iz Italije. Skupnost omogoča primerjavo z drugimi (ruralnimi skupnostmi) v Romuniji in razumevanje drugih značilnosti migracij. S pričujočim člankom sta želeli: 1) poudariti, da so povratne migracije v strokovni literaturi najbolj zanemarjen del migracijskega procesa, čeprav imajo v izvornih skupnostih ekonomske, socialne in kulturne učinke; 2) dokazati vrednost in izjemno sugestivno moč kvalitativnih podatkov o migraciji, saj statistični in demografski podatki ne morejo zajeti večplastnost pojava; 3) poudariti pomen ukvarjanja tako z individualnimi kot s skupinskimi spremembami identitet. Migracije ljudem povzročajo identitetne težave: tisti, ki sta jih raziskovali, se v Italiji nikoli niso polno integrirali (niti v primeru urejenih dokumentov, znanja jezika ali nepogrešljivosti za domačine); v Italiji niso bili niti Italijani niti Romuni, v Romuniji pa nikoli več ne bodo, kar so bili pred odhodom (ker so se spremenili, nanje ljudje gledajo drugače): niso niti Italijani niti pravi Romuni. Vsi so se na nek način spremenili: nekateri so izboljšali svoj materialni status in si zagotovili boljšo prihodnost, drugi so odrasli in si uredili družinske razmere, nekateri pa so v Drăguş prinesli italijanska stil in modo. Izkušnja vseh je bila, da so se Italijanom predstavljali kot boljši od drugih Romunov. Glede na število tistih, ki so odšli in se vrnili, sta avtorici prepričani, da je treba – s sociološkega stališča – posvetiti več pozornosti tako tej kategoriji Romunov kot transformaciji skupnosti, v katere so se vrnili.